»To je bila izjemna izkušnja, dobili smo polno novih podjetniških znanj in izkušenj«

 

V Ljubljani si je 8. maja svojo vstopnico za na vlak za Sofijo, Startup train, izmed 100 kandidati priborilo le 50 mladih, domžalska ekipa s svojo idejo HomeHelp pa je zmagala.

»To, da si je prvi pač upal poskusiti in tvegati ne glede na okoliščine«, je povzel bistvo podjetniškega duha Matija Goljar, ki je predaval na podjetniškem usposabljanju Štartaj Domžale. To se je odvijalo aprila letos na Obrtni zbornici Domžale na Viru v okviru projekta SPOT – SPOT svetovanje Osrednjeslovenska regija. Priznani podjetniški motivator je navdušene poslušalce že na prvem srečanju v pičlih dveh urah prepričal, da je v podjetništvu vredno »poskusiti samo še enkrat«.

Zato je že na prvem srečanju večina prisotnih potrdila, da se bodo udeleževali tudi naslednjih srečanj. Pet najbolj zavzetih udeležencev se je potegovalo za vozovnico za nepozabno podjetniško pustolovščino – lahko so se podali na Startuptrain od Ljubljane do Sofie in se tam potegovali za investicijo, vredno milijon evrov.

V Ljubljani si je 8. maja svojo vstopnico za na vlak za Sofijo, Startup train, izmed 100 kandidati priborilo le 50 mladih, s svojimi odličnimi idejami. Izbor je potekal tako, da je vsaka izmed petdeset ekip predstavila svojo idejo, komisija pa jih je izbrala petnajst, ki se dejansko lahko potegujejo za zagonski kapital v vrednosti kar 1.000.000 € pred partnerji investicijskega sklada Launchub. In uspelo je tudi izbrancem usposabljanja Štartaj Domžale! Vse ekipe so še isti dan odpotovale na štiridnevno pot do Bolgarije.

V prvi ekipi sta z idejo, ki kaže največ potenciala, prepričala Iza Vrtačnik in Filip Uranc s svojo idejo Homehelp, drugi zmagovalec pa je Nejc Vrbovšek, ki je prepričal s svojo poslovno idejo Oriscraper.

»Na vlaku je bilo zelo naporno in priprave na predstavitev podjetniške ideje so potekale praktično ves čas« so nam povedali udeleženci. Kljub temu pa vsi zatrjujejo, da je bila to izjemna izkušnja, kjer so poleg novih podjetniških znanj in izkušenj sklenili tudi odlična prijateljstva.

 

Dodatne informacije so na voljo na info@domzale-ooz.si.

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Če mislite, da ste varni pred zmedo ob kriznem dogodku v podjetju, se motite

 

Kriza postane kriza šele takrat, ko jo vlada, mediji in druge vplivne skupine opredelijo kot takšno. Lahko povzroči veliko kratkoročno in dolgoročno škodo – tudi nepopravljivo. V tem dogajanju so izjemno pomembna ciljna skupina mediji, ki so najpomembnejši dejavniki kriznega okolja organizacije. Poročanje medijev je lahko bolj škodljivo kot vsebina krize sama po sebi. V krizi so najbolj usodne reakcije potrošnikov in mnenjskih voditeljev, bolj kot vsebina krize sama. Ob nastopu krize sta vselej problem tudi nenadnost in časovni pritisk.

Če se organizacija še tako trudi, slej ko prej pride do krize. V času množičnih komunikacij, ko mediji nekritično iščejo vedno nove senzacije, je že najmanjše odstopanje lahko povod za veliko medijsko afero.

Zato je za vsako organizacijo nujno preprečevanje nastanka krize oziroma preprečevanje in omilitev njenih posledic.

Kaj moramo storiti, če slutimo krizni dogodek?

 

  • Spisati načrt za krizno komuniciranje v primeru izbruha krize in narediti simulacije dogajanja
  • Izvesti delavnico za zaposlene, da dobijo jasna navodila, kako ravnati in česa ne smejo storiti
  • Obvestiti vse deležnike v organizaciji, kako ravnati z mediji

Priprava na krizo

Najboljši način upravljanje krize je, da preprečimo njen nastanek, zato je predhodno krizno načrtovanje izrednega pomena. Naučiti se moramo, kako se ji izogniti, pa tudi, kako ravnati, če do nje pride, da ublažimo posledice.

Najlaže se ji izognemo tako, da odkrivamo in predvidevamo vse krizne kanale in da ne zanemarimo opozorilnih znakov, do katerih nas privedejo notranji in zunanji vir informacij.

V nepričakovanih stresnih situacijah zelo verjetno pride do neželenih napak, zlasti ko gre za krizno komuniciranje. Zato je nujno imeti vnaprej pripravljen krizni načrt, ki pa mora biti prožen in prilagodljiv.

 

Karolina Vrtačnik, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Kako lahko podjetje pridobi vavčer in kateri vavčerji so na voljo

 

Program vavčerjev, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad, mikro, malim in srednjim podjetjem ter zadrugam omogoča bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih lahko podjetja krepijo svojo konkurenčnost in kompetence. Podjetja lahko hitro in na enostaven način prejmejo vavčerje za različne vsebine, dodatna prednost za podjetja pa je, da ni rokov za oddajo vloge, vavčerji bodo na voljo skozi vse leto.

 

Podjetja lahko iz posameznega odobrenega vavčerja pridobijo sofinanciranje v višini 60 %. Najvišja vrednost, ki jo podjetje lahko pridobi za posamezni vavčer, je manjša od 10.000 evrov, skupna višina vavčerjev, ki jih podjetje lahko koristi, pa znaša največ 30.000 evrov na leto. Mikro, malim in srednjim podjetjem je za pripravo vloge na voljo brezplačna pomoč na Slovenskih poslovnih točkah – SPOT.

 

Postopek pridobitve vavčerjev:

Vir: Slovenski podjetniški sklad

 

Kateri Vavčerji so trenutno na voljo (na dan 29. maj 2019)?

 

S klikom na povezavo pri posameznem vavčerju so na voljo vse potrebne zahteve za pridobitev posameznega vavčerja (pozivna dokumentacija), pogoji za pridobitev vavčerja, roki, vzorci obrazcev, pogodb, zahtevkov za izplačilo, najpogostejša vprašanja in odgovori ter ostale potrebne informacije).

 

Vavčer za kibernetsko varnost. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k zagotavljanju povečanja kibernetske varnosti, s čimer se bo povečala njihova konkurenčnost, dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

 

Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k udeležbi na organiziranih skupinskih predstavitvah slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini.

 

Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino. Namen vavčerja je spodbuditi podjetja k udeležbi v izhodnih gospodarskih delegacijah (vključno z B2B srečanji s podjetji).

 

Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k aktivni udeležbi na mednarodnih forumih v tujini.

 

Vavčer za tržne raziskave tujih trgov. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k izdelavi tržnih raziskav tujih trgov, da proučijo možnosti za prodor novih ali obstoječih izdelkov/storitev na tuj trg, širitve oz. diverzifikacije svojega poslovanja na tujih trgih.

 

Vavčer za statusno preoblikovanje družb. Namen in cilj vavčerja je spodbuditi MSP iz tega javnega poziva k statusnemu preoblikovanju: – samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo, – delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo ali obratno ali – zadruge v gospodarsko družbo ali obratno, z namenom pozitivnega vpliva na možnosti povečanja njihove konkurenčnosti, dodane vrednosti oz. prihodkov od prodaje.

 

Vavčer za digitalni marketing. Namen vavčerja je uvajanje digitalnega marketinga, s čimer se bo povečala njihova konkurenčnost, dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

 

Vavčer za pripravo digitalne strategije. Namen vavčerja je spodbuditi ciljne skupine k pripravi digitalne strategije z namenom digitalne transformacije podjetij.

 

Vavčer za dvig digitalnih kompetenc. Namen vavčerja je spodbuditi ciljne skupine k zagotovitvi ustreznih znanj zaposlenih vodstvenega kadra za ključna področja digitalizacije.

 

Vavčer za certifikate kakovosti. Namen vavčerja je dvigniti kakovost poslovanja ali izdelkov in storitev ter s tem povečati konkurenčnost podjetij.

 

Vavčer za zaščito intelektualne lastnine. Namen vavčerja je zaščititi intelektualno lastnino MSP in jim s tem pomagati pri poslovanju na trgih, kjer vlada močna konkurenca.

 

 

Kdaj je vloga za pridobitev vavčerja popolna?

 

POPOLNA VLOGA = PRIJAVNI OBRAZEC + IZJAVA PRIJAVITELJA  + PRILOGE

Podatki o prijavitelju: Naziv prijavitelja, naslov sedeža (ulica, kraj, pošta, občina, programsko območje), matična in davčna številka, oseba pooblaščena za zastopanje, kontaktni podatki prijavitelja, št. TRR, osnovna dejavnost (SKD), velikost podjetja, št. zaposlenih na dan oddaje vloge, spletna stran in elektronski naslov,…

Predstavitev projekta: Razlogi za pridobitev vavčerja (npr. za pridobitev certifikata), vpliv tega na konkurenčnost prijavitelja

Izbor zunanjega izvajalca: Seznam zunanjih izvajalcev od katerih je podjetje pridobilo tri ponudbe (ponudbe je potrebno tudi priložiti), navedba izbranega zunanjega izvajalca in utemeljitev izbire, obrazložitev izbora zunanjega izvajalca v primeru, da predložitev  treh ponudb ni možna.

 

IDENTIFIKACIJA PODPISNIKA POGODBE

Za zagotavljanje potrebne identifikacije podpisnika pogodbe bodo prijaviteljem na voljo naslednje tri možnosti :

  • podpis pogodbe lahko opravite osebno na sedežu SPS
  • overitev podpisa pogodbe na UE
  • Identifikacija podpisa pogodbe na SPOT Svetovanje

 

Podjetniška svetovalka Mellanie Grudniik

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Obrtne cone ali industrija 4.0?

 

Zdi se, da se porajata dva paralelna gospodarska svetova, kar utegne še najbolj prizadeti mala podjetja. Čeprav so ta okretnejša od velik korporacij, so po drugi strani ranljivejša, če ne spremljajo dovolj pozorno, kaj vse morajo postoriti že danes, da bodo pripravljena na jutri. V luči nove evropske finančne perspektive bodo imeli prednost projekti, ki bodo upoštevali prihajajočo industrijo 4.0.

 

Na slednje bi morali biti pozorni tudi odločevalci, zlasti župani, saj nove obrtne cone ne bodo dovolj. V bodoče bodo lahko za vedno tanjši kos pogače v obliki dodane vrednosti tekmovala le podjetja, ki bodo imela čim več postopkov robotiziranih oziroma optimiziranih. Slovenija žal zaostaja na tem področju; pri nas  je preko računalnikov opravljenega kakšnih 60 % pisarniškega dela, v proizvodnih procesih pa le desetina, kar lahko predstavlja resno oviro, če podjetja ne bodo vedela, katere procese še lahko optimizirajo ali racionalizirajo.

 

Ravno tako bodo postajali vse bolj ključni razni certifikati odličnosti, ki jih bodo morali izkazovati tisti, ki bodo želeli poslovati na trgih EU.

 

Ravno tako bo postal nujen koncept trajnostnega oziroma krožnega gospodarstva, ki bo nagrajeval tiste, ki bodo poslovali po načelu »zero waste«.

 

In še odgovor na vprašanje iz naslova – potrebujemo eno in drugo. Le da bo treba poskrbeti, da bodo podjetja, ki bodo obratovala v (novih) obrtnih conah sledila tudi načelom industrije 4.0, sicer bi utegnil biti njihov obstoj na trgu resno ogrožen. Zatorej ne gre zgolj za regijske prioritete, ampak za prioritete nacionalnega pomena.

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Podjetnost je nujna kompetenca

 

Ne glede na to, ali vas bo poklicna izbira vodila v svet podjetništva ali ne, se morate zavedati, da je podjetnost ključnega pomena za preživetje v sodobnem poslovnem svetu. Ko govorimo o podjetnosti, govorimo o eni izmed ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, ki jih je definirala Evropska unija.

 

Podjetnost bi lahko po domače in malo grobo definirali kot iznajdljivost; (za zdaj še) žena Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona in najbogatejšega Zemljana, MacKenzie  Bezos, je menda celo dejala, da bi raje imela otroka, ki bi imel samo devet prstov, kot da ne bi bil iznajdljiv in podjeten.

 

Podjetnost je po definiciji kompetenca, ki posamezniku omogoča izkoriščanje priložnosti, ki jih opazi, uresničevanje zamisli, in načrt poti, s katero pride do zadanega cilja. To pomeni, da je ključna tako v podjetništvu kot tudi v službi in celo v vsakdanjem življenju. Povezana je z vsemi področji življenja, tudi z osebnim razvojem.

 

Zato mladim svetujemo, naj se udeležujejo številnih možnosti za brezplačno obogatitev lastnih kompetenc; številne med njimi omogoča projekt SPOT. Na drugem nivoju, v okviru SPOT svetovanja, več deset posebej usposobljenih svetovalcev po vsej Sloveniji izvaja brezplačne delavnice in usposabljanja. Mnogo med njimi je namenjenih ravno mladim.

 

Karolina Vrtačnik, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Nuja tudi za mala podjetja

 

Ste vedeli, da je avto na parkirišču kar 82 % časa? Da zavržemo tretjino hrane? Da je delež gradbenih odpadkov osupljivo velik – da o plastiki niti ne govorimo. Obenem zmanjkuje ključnih proizvodnih surovin, kar bo povsem spremenilo proizvodno sliko gospodarstva.

 

Nebrzdana kapitalistična potrošnja nas sili in navaja, da kupujemo vedno nove predmete, saj se obstoječih ne splača dajati v popravilo. slednje je zamudno in drago, a logika se utegne kmalu spremeniti, saj je surovin vse manj.

 

Zato bo proizvajalcem elektronike, gospodinjske tehnike, komunikacijskih naprav, svetil … vse bolj v interesu, da jih dobijo nazaj oziroma da ostajajo trajno v njihovi lasti. Novi modeli, ki jih Philips in Elekrolux že testirata, tako predvidevajo, da bomo v bodoče pralne stroje in žarnice zakupovali, ne pa tudi kupili. Pridobili jih bomo v začasno posest, ne pa tudi v last. Trenutni scenariji kažejo, da bo šlo za neke vrste lizing, na podlagi katerega bo današnji kupec postal zgolj jutrišnji najemnik določene materialne dobrine. Pranje in razsvetljavo bomo plačevali pavšalno oziroma po porabi, stroje in naprave bomo vračali proizvajalcem.

 

Na razmere, ki se zdijo ta hip še futuristične, a bodo kmalu realnost, se moramo pripraviti vsi – tudi mala podjetja, saj lahko novi pogoji za njih predstavljajo tudi priložnost. Več bo popravljanja (servisiranja), več bo izposoje reči; ponekod po Sloveniji že nastajajo prve knjižnice reči, saj se bomo morali vsi obnašati bolj gospodarno. Podjetja, ki bodo želela sodelovati kot podizvajalci večjih gospodarskih družb ali na evropskih razpisih, bodo morala v bodoče prav tako izkazovati, da upoštevajo načela krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Veliko povpraševanje po delovni sili

 

Gospodarska rast, ki smo ji znova priča, je poskrbela, da v letošnjem letu ne primanjkuje le  tradicionalno deficitarnih poklicev, ampak je domala ni stroke, kjer ne bi bilo premalo delovne sile.


V poletnih mesecih so se z njenim pomanjkanjem srečevali zlasti gostinci in drugi ponudniki turističnih storitev, mi pa smo na trgu preverili, koga sicer najbolj pogrešajo v delovnih kolektivih.


Kot so nas seznanili na uradih za delo v osrednji Sloveniji, jim najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, kuharjev in mesarjev. Prav tako se delodajalci soočajo s pomanjkanjem vseh poklicev v kovinarski, gradbeni in elektro stroki. Na področju zdravstva je največji primanjkljaj med bolničarji in negovalci, v IT industriji pa različnih programerjev in računalniških inženirjev.


Slika z Zavoda za zaposlovanje se v veliki meri ujema s pregledom informacij na spletnih zaposlitvenih portalih, kjer pa je med drugim izraženo tudi veliko povpraševanje po delo v trgovini.


Karolina Vrtačnik, SPOT svetovalka Osrednjeslovenska regija


V osrednji Sloveniji najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, kuharjev in mesarjev. Prav tako se delodajalci soočajo s pomanjkanjem vseh poklicev v kovinarski, gradbeni in elektro stroki. Na področju zdravstva je največji primanjkljaj med bolničarji in negovalci, v IT industriji pa različnih programerjev in računalniških inženirjev.

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Poiščite osebnega podjetniškega zdravnika

 

Koliko je vreden dober podjetniški nasvet? Ker je neprecenljiv, je vreden zlata. Pa se tega podjetniki zavedajo? Največkrat ne. Izjemno se posvetijo nakupu (rabljenega) avtomobila, malo manj nakupu nepremičnine, pa četudi gre dostikrat za življenjsko investicijo, še najmanj pomoči pa poiščejo, ko je v igri podjetništvo.


S tem prispevkom želimo podjetnike spodbuditi, da bi bolj razmislili o uporabi brezplačnega svetovalnega servisa, ki jim ga omogoča svetovalna mreža SPOT. Samo v osrednjeslovenski regiji jim je vsak delovnik na voljo deset visoko
usposobljenih svetovalcev, specializiranih po posamičnih področjih, ki lahko vidijo njihovo podjetniško sliko nepristransko in boj celostno.


Na sploh pa v mreži SPOT na tako imenovanem tretjem nivoju, ki se najbolj posveča prav svetovanju malim in srednjim podjetjem, sodeluje kar 62 svetovalcev, ki jim nudita dodatno podporo Spirit in ministrstvo za gospodarstvo.


Podjetnike vabimo, da se pred odprtjem ali spremembo podjetja, še posebej pa pred kakršno koli pomembno poslovno odločitvijo, obrnejo na SPOT svetovanje.


Več informacij na:
www.spot.si
Mellanie Grudniik, SPOT svetovalka



Podjetnike vabimo, da se pred odprtjem ali spremembo podjetja, še posebej pa pred kakršno koli pomembno poslovno odločitvijo, obrnejo na SPOT svetovanje.
Več informacij na:
www.spot.si

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 Kako »preživeti« v 21. stoletju?

 

Odgovor je en sam: s podjetnostjo! Mlade in tudi malo manj mlade je treba naučiti, da stvari niso nemogoče. Obstajajo samo težave. Slednje pa rešimo tako, da sestavimo pravo ekipo, je prepričan podjetniški mentor in svetovalec Matija Goljar iz Ustvarjalnika.

Prepričan je, da je prihodnost  svetla. Svet se je v zadnjih sto letih res da začel »vrteti hitreje«, a globalno nam ni šlo še nikoli boljše, ne glede na to, na katero področje se ozremo. Bo pa treba usvojiti ali obnoviti nekatere ključne veščine, ki nam bodo pri tem pomagale. Zanimivo je, da lahko praktično vse izmed njih navežemo na podjetništvo. Kar obenem dokazuje, da je lahko v resnici podjetnik vsakdo, če le ima dovolj volje. Za podjetništvo ni treba imeti talenta ali se čutiti poklican podobno kot kakšen umetnik. Po Goljarjevih besedah je podjetništvo čista obrt, le nekaj receptov je treba poznati, da bi vedeli, kako najboljše deluje.

Po besedah mentorja, ki je pomagal ustvariti že nekaj vzhajajočih podjetniških zvezd, so tri ključne lastnosti podjetnika:

  1. pridnost
  2. vztrajnost
  3. vedoželjnost

Med startupi, ki jih opazuje pri delu, hitro zazna bodoče zmagovalce – to niso nujno tisti z najboljšo idejo, ampak ljudje, ki v sebi združujejo prej omenjene veščine. Pravi, da se načeloma ljudje delimo v dve skupini; na kreativce in na operativce. Redko kdo zna prehajati med obema vlogama do te mere, da bi uspešno poganjal posel, zato si moramo znati pridobiti ljudi, s katerimi bomo skupaj uspeli, je še prepričan sogovornik.

Prav tako je ključno, da ne obupamo prehitro. Da imamo v sebi neko vztrajnostno trmo, ki bi jo lahko enačili tudi s samodisciplino. Še bolj pa z lastnostjo, ki jo v slovenščini težko prevedemo (nam je mogoče manjka, da nimamo izraza zanjo?): Gre za lastnost, da sami sebi zadajamo vsakič malo težji izziv od prejšnjega in da pri tem ne odnehamo.

Dejansko gre za skupek lastnosti, ki so še kako pomembne za opolnomočenje prihodnjih generacij, da bodo lahko sodelovale in tekmovale z milijoni vrstnikov z vsega sveta. Kdor bo usvojil te preproste veščine, bo imel vse pogoje za vsetlo in uspešno prihodnost, je še prepričan vodja Ustavrjalnikovih mentorjev.

Mellanie Grudniik

podjetniška svetovalka

 

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Od Cankarja do Starbucksa ali nauk o doživetju kave

»Dajmo se malo sprehoditi skozi zgodovino uspeha in bogastva. Kdo je imel na tem področju največ moči v času plemstva?« je zbrane na motivacijskem predavanju vprašal Matija Goljar, voditelj oddaje Štartaj, Slovenija!

Vsekakor kraljeve družine. In kar dolgo je bilo tako, pa še vsem je bilo logično. Zatem je prišlo obdobje, ko je postalo uporabno znanje. Naenkrat je lahko postal najuspešnejši človek tisti, ki je največ vedel. Bolj ko je bil šolan, več novega je lahko »pogruntal«. Izumil patent, od tega pobiral odstotke in dobro živel na račun svoje iznajdbe.

Pa to še drži?

Naj vas vse pridne in poslušne prizemljim s kratkim – NE, trdi Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika in podjetniški mentor, ki predava o (r)evoluciji, ki se dogaja pred našimi očmi, še najbolj pa jo občutimo podjetniki, Od Billa Gatesa naprej to ne drži več, kajti z njegovo pomočjo je svet padel s tečajev, v revolucijo, ki še kar traja in se levi iz ene v drugo. Odkar imamo računalnike in internet, je vse znanje sveta na enem mestu. Znanje ni bilo še nikoli tako dostopno in demokratično; prav vse lahko »zguglamo«, tudi navodila za atomsko bombo.

Kdo je torej zmagovalec današnjega dne?

Tisti, ki je najbolj sposoben. Tisti, ki zna hoditi korak pred drugimi; ki zna iz vsega, kar so si izmislili drugi, narediti nekaj novega. V čem je torej lepota dodane vrednosti v sodobnem podjetništvu? Gotovo ni v tem, da bi spotoma zaračunavali dejansko nastalo dodano vrednost v nekdanjem pomenu besede. Danes je treba narediti koncept, razsute že izumljene lego kocke je treba zložiti drugače, kot jih zna kdorkoli drug. To je vsa umetnost, prostodušno »priznava« Matija Goljar.

Rabite konkreten primer?

Pa ga poglejmo na primeru skodelice kave. Za katero vemo, koliko je njena osnovna vrednost. S tem mislim tistih par kavnih zrn, ki jih dobi plačane afriški kmet. S tem, da se jim cena zaradi pakiranja in transporta zviša, nimamo težav. Da gremo »v kafič«, kjer plačamo še stroške priprave in strežbe, nam je tudi še jasno. Tako je vsaj »skodelica kave« funkcionirala zadnjih petdeset let. A povejte mi, zakaj smo pripravljeni v Portorožu zanjo odšteti 2,6 evra in v Starbucksu 5 evrov? Kako jim to uspe? Zakaj? Gre za znamko, za našo nečimrnost? Za naš ego, da pokažemo, da lahko damo za kavo 5 evrov?

Kaj je torej tisto, zaradi česar sem za kavo pripravljen toliko plačati? Za njihovo kavo dam 5 evrov zato, ker dejansko ne kupim (le) kave. Kupim doživetje. Danes se prodajajo doživetja, kava je samo osnova! Največ »keša« je na neotipljivi vrednosti. Absolutno dejstvo je, da mi vsi zapravimo več za stvari, ki jih hočemo, kot za stvari, ki jih rabimo.

 

Karolina Vrtačnik

podjetniška svetovalka

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija