Novela ZIUZOP-A razširja krog upravičencev, prinaša ugodnejše kriterije in  daljši rok za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov in temeljnega dohodka

 

Novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A)  določa nov daljši rok za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov za marec in april  in uveljavljanje temeljnega dohodka na podlagi izjave do 9.5.2020.

 

1.maja  je začela veljati novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A), ki razširja krog upravičencev in določa ugodnejše kriterije do upravičenosti oprostitve plačila prispevkov in uveljavljanja temeljnega dohodka.

 

Do temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov so po novem poleg samozaposlenih, kmetov, družbenikov poslovodnih oseb, verskih uslužbencev, upravičeni tudi družbeniki poslovodne osebe v zavodih in zadrugah. Prav tako so upravičeni vsi samozaposleni ne glede na to ali zaposlujejo delavce ali ne. Po novem lahko uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov in temeljni dohodek tudi vsi tisti samozaposleni, ki so le delno zavarovani na podlagi dejavnosti, ker na primer koristijo starševsko varstvo, so delno upokojeni ali delno zaposleni.

 

Ukrepa oprostitve  plačila prispevkov in  uveljavljanja temeljnega dohodka veljata za obdobje od 13.3. do 31.5.2020. Za uveljavitev obeh ukrepov je potrebno podati izjavo preko eDavkov, pogoj so poravnane davčne obveznosti na dan vložitve izjave. Vlogo je mogoče oddati le elektronsko.

 

Zavezanci lahko oddajo izjavo do zadnjega v mesecu za mesec oprostitve, razen oprostitve prispevkov za mesec marec in april, ki jo je potrebno oddati najkasneje do 9.5.2020. Rok za predložitev izjave za oprostitev majskih prispevkov ostaja nespremenjen, to je do 31.5.2020.

 

Zavezanci lahko predložijo isto izjavo, ki je dostopna na eDavkih za oba ukrepa skupaj in za vse mesece ali pa večkrat za posamezen ukrep in posamezen mesec, pri tem pa je potrebno paziti na roke za oddajo izjav.

 

Vložijo jo lahko davčni zavezanci, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki v letu  2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. V primeru neizpolnjevanja navedenega pogoja upada prometa, bo upravičenec moral vrniti celotno pomoč.

 

 

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvi Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 53/20) lahko od 4.5.2020 ponovno obratujejo frizerski saloni, a poleg dobre higienske prakse morajo upoštevati še dodatne ukrepe, ki veljajo v času epidemije COVID-19.

 

Tako frizerji kot tudi stranke smo se v tem času dolžni držati splošnih ukrepov za zaščito pred okužbo z novim koronavirusom, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navedenih na svoji spletni strani.

 

Frizerstvo sodi med tvegane dejavnosti, saj med delom ni možno zagotoviti ustrezne razdalje med izvajalcem in stranko, zato je NIJZ za frizerje pripravil HIGIENSKA PRIPOROČILA ZA OPRAVLJANJE FRIZERSKIH STORITEV MED EPIDEMIJO COVID-19.

 

NIJZ je pripravil splošne ukrepe, ki se jih morajo držati tako izvajalci frizerskih storitev kot tudi stranke:

 

Frizerjem se priporoča, da na vidnem mestu izobesijo obvestila in plakate glede pravilnega umivanja, razkuževanja rok, higiene kašlja in pravilne namestitve mask.

Tako stranke kot tudi frizerji morajo biti brez znakov okužbe dihal (npr. nahod, kašljanje, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura).

 

Potrebno si je pogosto umivati in razkuževati roke ter upoštevati higieno kihanja in kašljanja.

Najpomembnejša pot prenosa koronavirusa je preko izločkov iz dihal in preko onesnaženih rok, zato je še posebej pomembno, da se ne dotikamo obraza, zlasti ne ust, nosu in oči, preden so roke umite ali razkužene.

 

Opozarjamo, da  nošnja obraznih mask za zaposlene ni dovolj, temveč morajo nositi poleg obraznih mask (ali kirurških mask IIR) tudi vizir ali zaščitna očala.

 

Stranke se lahko odpravijo k frizerju z obrazno masko ali kirurško masko IIR.

Potrebno se je vzdržati nepotrebnega dotikanja različnih predmetov in površin.

 

Stranke naj frizerji naročajo po telefonu. Namesto z gotovino, se priporoča plačevanje s karticami.

 

Starejšim in bolnikom s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi z večjim tveganjem za težji potek bolezni je odsvetovan obisk frizerskega salona.

 

Prav tako se zaenkrat odsvetuje izvajanje storitev, kot je npr. oblikovanje obrvi, barvanje trepalnic, urejanje brade.

 

 

Poleg zgoraj navedenih splošnih ukrepov, ki veljajo tako za stranke kot tudi izvajalce, pa je NIJZ pripravil tudi ukrepe, ki jih morajo upoštevati izvajalci storitev-zaposleni:

 

Izvajalci storitev morajo stranke naročati po telefonu, kjer se je potrebno dogovoriti tudi o točni uri prihoda in o vrsti storitve. Izvajalec mora pri naročenih strankah večer prej ali zjutraj na dan dogovorjenega termina preveriti, če je zdravstveno stanje strank primerno in ali živijo v gospodinjstvu z nekom, ki ima znake okužbe. V primeru pritrdilnega odgovora, mora izvajalec stranko do nadaljnjega zavrniti.

 

V salonu ni več mogoče čakati, saj je lahko le toliko strank, kolikor jih lahko naenkrat postrežejo, izjema so spremljevalci otrok ali invalidov.

 

Potrebno je zagotoviti možnost umivanja in razkuževanja rok tako za zaposlene kot tudi stranke.

 

Zaposleni si morajo pogosto umivati ali razkuževati roke, vedno pa po uporabi telefona, računalnika, blagajne ter pred in po delu z vsako stranko in vmes, če se prekine delo.

 

Ob vhodnih vratih morata biti nameščena podajalnik za razkužila za stranke in koš za odpadne maske.

 

Ob vstopu si je potrebno obvezno razkužiti roke, kar nadzira zaposleni.

 

Če ste doslej lahko ob obisku frizerskega salona nemoteno listali po revijah, tega sedaj ne morete več. Prepovedani so časopisi, revije, igrače.

 

V salonih, kjer dela več frizerjev, je potrebno zagotoviti razdaljo med delovnimi pari (frizer-stranka) vsaj 2 metra.

 

Ne glede na vrsto storitev je potrebno obvezno predhodno pranje las s šamponom v frizerskem salonu.

 

Maske je potrebno menjati na 2 do 3 ure oz. še prej po potrebi.

 

Po vsaki stranki je potrebno razkužiti vizir ali zaščitna očala in očistiti in razkužiti pribor in pripomočke, odlagalne površine in naslonjala za glavo, roke in odlagalno površino za torbo. Stoli iz tkanine, ki se težje razkužijo naj imajo prevleko za enkratno uporabo.

 

Delovna oblačila in brisače naj se perejo na temperaturi najmanj 60°C, še bolje je prati na  90°C.

 

Ogrinjala za stranke naj bodo za enkratno uporabo. V primeru uporabe pralnih ogrinjal, se za vsako stranko uporabi novo ogrinjalo.

 

Prostore (tla, sanitarije) je potrebno očistiti vsaj enkrat dnevno po Priporočilih za čiščenje in razkuževanje prostorov izven zdravstvenih ustanov v času epidemije COVID-19 in zračiti v skladu z Navodili za prezračevanje prostorov izven zdravstvenih ustanov v času širjenja okužbe COVID-19.

 

 

Več o ukrepih si lahko preberete na spletni strani NIJZ.

 

 

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

Novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A) podaljšuje rok za oddajo vlog za povračilo  izplačanih nadomestil plače do 09.05.2020.

 

1.maja  je začela veljati novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A), ki delodajalcem  podaljšuje rok do 9. maja za predložitev vlog za povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi čakanja na delo ali odsotnosti iz razlogov višje sile za obdobje od 13. 3. 2020.

 

Vsi delodajalci, ki  niste oddali vloge za povračilo nadomestila plače na ZRSZ do 18.4. 2020 ali v 8 dneh od napotite delavcev na čakanje ali ugotovitve o odsotnosti delavcev zaradi višje sile, lahko na podlagi gornje novele ZIUZEOP-A upoštevajoč 52. člen to sedaj storite najkasneje do 9.5.2020. Ta možnost velja tudi za delavce, ki so bili doma od 13.3.20 dalje.

 

Enako možnost lahko izkoristite tudi tisti delodajalci, ki so vam bile vloge zavrnjene, ker niste imeli oddanih REK obrazcev ali ste bili davčni dolžniki.

 

Vloge za povračilo nadomestila plače lahko  vložite na portal za delodajalce pri ZRSZ  tudi vsi tisti delodajalci, ki doslej niste bili upravičeni, ker niste izpolnjevali pogojev glede upada prometa, a jih sedaj po ugodnejših kriterijih  izpolnjujete.

 

Novela ZIZUEOP-A po novem določa ugodnejše kriterije glede upravičenosti delodajalcev do povračila nadomestila plače.

 

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

 

Vsi tisti delodajalci, ki niso poslovali v celem letu 2019 oziroma 2020 bodo upravičeni do ukrepa povračila nadomestila plače, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

 

Tisti delodajalci, ki v letu 2019 niso poslovali, bodo upravičeni do ukrepa povračila nadomestila plače, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

 

Izpolnjevanje pogojev se bo preverjalo ob predložitvi letnih poročil za leto 2020. V primeru, da ti ne bodo doseženi, bodo upravičenci morali prejeta sredstva vrniti.

 

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Kaj prinaša nov odlok o začasni splošni prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah za podjetnike

 

Vlada RS je 29. marca sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, s katerim zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 do nadaljnjega prepoveduje dostop na javna mesta in površine v Republiki Sloveniji ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasne prebivališča, razen če odlok ne določa drugače. Odlok  je stopil v veljavo 30. marca ob 0:00.

 

Kaj to pomeni za vse tiste podjetnike, ki še vedno opravljajo svoje dejavnosti in za njihove zaposlene? Ali jim bo omogočen  prihod na delo, čeprav prihajajo iz različnih občin ali opravljanje dejavnosti v drugi občini?

 

Seveda. Odlok omogoča izjeme, v katerih se je posameznikom DOVOLJENO gibati, dostopati in zadrževati na javnem kraju, pod pogojem, da OHRANJAJO VARNO RAZDALJO, med katerimi sta tudi:

 

  • Prihod in odhod na delo ter izvajanje nalog in
  • Opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti

 

Odlok dovoljuje gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju v okviru v okviru izjem in izpolnjevanja navedenih pogojev tudi skupinam sodelavcev do največ pet oseb, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na delo ali z njega ali so vpoklicani za opravljanje nalog v okviru Civilne zaščite.

 

Na tem mestu opozarjamo, da lahko župani za območja posameznih lokalnih skupnosti s sklepom določijo način, pogoje dostopa ali prepoved dostop na določene javne kraje in površine v občini. Odloki županov morajo biti javno objavljeni.

 

Zato podjetniki in zaposleni POZOR, preden se odpravite na pot, preverite, ali obstajajo za posamezno občino posebni pogoji ali režim dostopa.

 

Hkrati pa vas opozarjamo, da morate poleg ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezno nositi zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta, ali podobne oblike zaščite), ki prekrije nos in usta ter zaščitne rokavice.

 

Poleg zgoraj navedenih izjem, pa se lahko posamezniki gibajo, dostopajo in zadržujejo na javnem kraju ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb  tudi v naslednjih primerih:

 

– odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,

– varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege  družinskih članov,

– dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev,

– dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,

– dostop do storitev za nujne primere,

– dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov,

– dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami.

 

Posamezniki se lahko gibajo, dostopajo in se zadržujejo  ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, tudi za naslednje potrebe:

– dostop do trgovin z živili in kmetijske neposredne prodaje,

– dostop do drogerij in drogerijskih marketov,

– dostop do prodaje medicinskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov ter sanitarnih pripomočkov,

– dostop do mest za prodajo hrane za živali,

– dostop do prodaje in vzdrževanje varnostnih proizvodov in proizvodov za nujne primere,

– dostop do kmetijskih trgovin, vključno s klavnicami, in trgovin za prodajo semen, krmil in gnojil,

– dostop do bencinskih črpalk,

– dostop do bank in pošt,

– dostop do dostavnih, čistilnih in higienskih storitev,

– dostop do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki,

– dostop do avtomobilskih servisov in servisov kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme,

 

vendar  le pod pogojem, da storitve NISO zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar LE do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti.

 

V vseh primerih pa ne pozabite na ohranjanje varne razdalje, ustrezno zaščitno opremo in preverite morebitne režime gibanja v posameznih občinah.

 

V nasprotnem primeru vas lahko doletijo globe za samostojne podjetnike do 50.000 evrov, za podjetja do 100.000 evrov ter za odgovorne osebe in  posameznike do  4.000 evrov!

 

Nikolaja Škrjanec, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

Uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za samozaposlene v času izrednih razmer zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)

 

Ali ste samozaposleni upravičeni do denarnega nadomestila za samozaposlene?

 

Z uveljavitvijo ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s COVID-19 so bili mnogi samostojni podjetniki prisiljeni prenehati opravljati svojo dejavnost skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Kljub temu, da je Vlada RS sprejela že kar nekaj ukrepov za blažitev posledic koronavirusa, pa za mnoge samostojne podjetnike ustavitev vsakršnega vira prihodkov pomeni konec opravljanja dejavnosti in zaprtje opravljanja samostojne dejavnosti.

 

Samostojni podjetniki se sedaj sprašujejo ali bodo upravičeni do denarnega nadomestila v primeru zaprtja samostojnega podjetnika.

Zakon o urejanju trga dela  določa, da samostojni podjetniki ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, razen odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov.

 

Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da je razglašeno pandemijo mogoče uvrstiti med druge primerljive razloge za prenehanje opravljanja dejavnosti, zato bodo samostojni podjetniki lahko uveljavili pravico do denarnega nadomestila.

 

Pri tem pa opozarjamo, da se lahko denarno nadomestilo lahko prizna  tistim podjetnikom, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi pandemije nalezljive bolezni COVID-19, pod pogojem, da imajo vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih plačane obvezne prispevke za socialno varnost.

 

Podatke o plačanih prispevkih pridobiva ZZZS neposredno od pristojnega finančnega urada, kar podaljšuje postopek izdaje odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.

 

Več o postopku in rokih vložitve vloge za pridobitev pravice do denarnega nadomestila si lahko preberete na spletni strani ZZZS.

 

Evelin Krstič Lukek, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Kaj prinaša nov interventni zakon na področju plač in prispevkov samozaposlenim

 

Samozaposleni plačajte svoje davčne in nedavčne denarne obveznosti  najkasneje do 06.04.2020, če želite uveljavljati odlog prispevkov.

 

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki vsebuje ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene. Interventni zakon bo 28. marca objavljen v Uradnem listu in bo stopil v veljavo 29. marca.
Do odloga so upravičeni samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona (to je 29. marca 2020)  opravljajo katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje in nimajo nobenih drugih zaposlenih.

 

S tem zakonom bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020.

 

Neporavnane prispevke bodo morali upravičenci poravnati v dveh letih, torej najkasneje do 31. 3. 2022. Upravičenci bodo lahko odložene prispevke plačali v enkratnem znesku ali obročno. Za plačilo odloženih prispevkov do 31.03.2022 zamudne obresti ne bodo tekle.

 

Kdo ne bo upravičen do odloga prispevkov?  Državni zbor je s tem interventnim zakonom  iz zgoraj navedenega odloga plačila prispevkov izključil vse samozaposlene, ki ne bodo izpolnjevali posebnih pogojev za odlog plačila prispevkov.

 

Do odloga prispevkov tako ne bodo upravičeni:

  • upravičenci, ki na dan uveljavitve tega interventnega zakona niso vpisani v poslovni register ali drug register oziroma evidenco, ki se zahteva za določeno dejavnost,
  • upravičenci, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28.02.2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti niso poravnali do 06.04.2020,
  • upravičenci, ki so do dneva uveljavitve tega interventnega zakona začeli s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

 

Vsem samozaposlenim, ki nameravajo vložiti vloge za odlog prispevkov predlagamo, da poravnajo vse svoje davčne in denarne nedavčne obveznosti, ki na dan 28.02.2020 znašajo 50 eurov in več, da jih poravnajo najkasneje do 06.04.2020, saj v nasprotnem primeru ne bodo upravičeni do odloga plačila prispevkov.

 

Nikolaja Škrjanec, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Sodobni pristopi tako v podjetništvu kot na vseh drugih življenjskih področjih postavljajo v ospredje nove vrste inteligenc; kot sta denimo čustvena ali socialna. Vse več podjetnikov spoznava, da lahko s pomočjo tovrstnih navidezno »neoprijemljivih« znanj napredujejo v vseh pogledih.

 

Eden takih pristopov je denimo SDI (Strength Deployment Inventory), pri kateri ugotavljamo, katere vrednote so tiste, ki nas resnično vodijo. Te so primarne oziroma zamaskirane, a so naše prvobitne; kasneje smo jih prekrili z družbeno odgovornim ravnanjem. A v trenutkih, ko smo v popolnem stresu ali pa neverjetno evforični, pride na dan naš »pravi jaz«. Razvijalci SDI orodje opisujejo kot najboljše orodje za osebnostni razvoj in učinkovito delo v skupinah.

 

Zelo na kratko bi lahko rekli, da se ljudje delimo na rdeče, modre, zelene in hub.

 

Za prve je značilno, da bodo vse posvetili dosegi cilja. Po znamenitem ameriškem mislecu J. Pettersonu naj bi bili ti najboljši menedžerji, saj je za podjetje ključno, da doseže cilje, šele nato pride na vrsto vprašanje, kako.

 

Zeleni ljudje so misleci – analitiki, ki jih vodi pravičnost.

 

Modri pa so tisti, ki bodo vselej v ospredje postavljali odnose.

 

Hub; središčiniki pa so ljudje, ki imajo od vsakega nekaj in so običajno v središču pozornosti oziroma vezni člen med vsemi.

 

Potemtakem je dobro vedeti, kakšen barve so vaši sodelavci ali poslovni partnerji. Predpostavljati smemo, da bodo zeleni idealni za natančno pisarniško delo, za spopad z birokracijo, poročili in analitiko. Modri ljudje bodo znali najbolj obzirno odpuščati, rdeči pa popeljati podjetje v nove čase. Če boste prirejali novoletni sprejem ali odprtje podružnice, pa lahko vselej računate na »huba«.

 

Da pa boste lahko vedeli, kakšen barve ste vi ali drugi člani vašega tima, morate najprej opraviti test, katerega uporabo vodijo certificirani trenerji SDI.

 

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

Lojze Lah in Stane Štebe sta »motorja« Konjeniškega kluba Komenda, ki je zapolnil vrzel po propadu nekoč znamenitega sejma v Kranju. Na noge so postavili sejem v Komendi, ki postaja prepoznaven tudi zunaj slovenskih meja, vsako leto pa je bolj obiskan.

 

KK Komenda je družba entuziastov, neprofesionalcev v sejemski dejavnosti, ki pa dokazuje, kaj vse je mogoče doseči, če ljudje razmišljajo podjetno:

 

Spomladi in jeseni se že več desetletij zapored v Komendo zgrne več sto razstavljavcev (kakšno leto jih morajo odkloniti več kot petdeset), o dokončni impozantni številki obiskovalce pa lahko zgolj ugibajo: V Komendi je zaračunavajo niti vstopnine niti parkirnine, za obiskovalce pa je na voljo brezplačni sejemski bus.

 

Sejem, ki združuje ponudbo in povpraševanje na področju kmetijstva, gradnje, pa tudi široke potrošnje, si vsako leto ogledajo tudi pristojni ministri oziroma predsednik vlade.

 

Letos so se odločili za potezo, ki je med razstavljavci sprva naletela na neodobravanje, a se je izkazala za pravo: Vse ponudnike domače hrane so združili na enem mestu, v tako imenovani »vasi«, kjer se je trlo obiskovalcev.

 

Sejem pa med drugim omogoča vrsto delovnih mest, ki jih sicer ne bi bilo, prav tako pa ravno zaradi Konjeniškega kluba Komenda sicer majhna občina dobi relativno veliko družbeno odgovornega vlaganja v okolje v obliki plačila za določene infrastrukturne projekte.

 

Komendski sejem je od začetka delovanja povečal razstavne površine že za 50-krat, v prihodnje pa se želijo še bolj specializirati.

 

 

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

Domžale so prva slovenska občina, ki je aktivno pristopila k spodbujanju upokojencev, da znova poženejo po žilah podjetniško kri. Občina je podprla prizadevanja Obrtne zbornice Domžale, ki je Prvi Festival podjetništva v celoti namenila generaciji v tretjem življenjskem obdobju in odziv upokojencev na ponujene aktivnosti je nad pričakovanji, so nam povedali na zbornici.

 

Nedavno so gostili dvajset izbranih slovenskih podjetniških mentorjev, s katerimi so iskali rešitve in modele, kako pomagati starejšim, da podjetniško zaživijo. Praviloma se zadnja leta vsa prizadevanja usmerjajo na mlade start-upe, modra in izkušena generacija pa je na tem področju prezrta. Mellanie Grudniik, vodja podjetniških projektov na zbornici, ter Karolina Kalan, direktorica Obrtne zbornice Domžale, sta mentorje spodbudili k razmisleku, kako pomagati k reaktivaciji ljudi v tretjem življenjskem obdobju.

 

V sklopu festivalskih dogodkov so na domžalski Obrtni zbornici, ki postaja pravo podjetniško stičišče, pripravili delavnico na temo Kako dodatno zaslužiti v penziji? Skoraj sedemdeset udeležencev je najprej prisluhnilo nasvetom, kako narediti »biznis« v tretjem življenjskem obdobju, v drugem delu pa še, kakšno pravno oziroma formalno obliko izbrati, da jih ne bi udarili po žepu morebitni davki ali celo zmanjšanje pokojnine. Praktični delavnici je sledilo še druženje, na katerem so upokojenci dobili besedo tudi na temo, s kakšnimi storitvami se jim lahko približa obrtna zbornica.

 

En dan je bil namenjen dogajanju v knjižnici, kjer je tudi podžupanja mag. Renata Kosec skupaj z udeleženci iskala rešitve, kako slišati glas starejših, slednjim pa so se pridružili zmagovalci letošnje sezona Štartaj Domžale in srkali nasvete in modrosti (nekdanjih) podjetnikov, ki so jih opozarjali na morebitne poslovne pasti.

 

 

Ker je podjetništvo doma v Domžalah, bodo prav tu uvedli nekaj novih nacionalnih projektov:

–          za šolajoče podjetniško bralno značko in dneve podjetništva

–          za aktivno generacijo Akademijo podjetnosti

–          za starejše pa medgeneracijske podjetniške projekte

 

 

 

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

V zadnjih tednih se je po Sloveniji kot požar razširila vest, da je FURS poslal visoke globe vsem tistim, ki nimajo urejenega vpisa v register dejanskih lastnikov. Najprej so bili na udaru zavodi.

 

Tistim, ki lastništva še niste vpisali, je FURS kot nadzorni organ preko portala eDavki vročil poziv, da to storite v roku 30 dni od prejema poziva. Obveznost lahko opravite preko aplikacije eRDL na spletni strani AJPES.

 

Prvi sklop pozivov je podjetjem v eDavke FURS vročil konec maja 2019, naslednji so sledili do konca junija 2019. Podjetja, ki so dolžnost vpisa opravila v roku, kazen seveda ne bo doletela, sicer pa znaša globa od 6.000 do 60.000 evrov za pravno osebo in od 400 do 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.

 

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija – takšna je uradna dikcija, kdo mora biti vpisan.

Da pa bi bilo zmede čim manj, smo zbrali še podatke o tem, kdo so tisti, ki se jim ni treba vpisati:

 

  • samostojni podjetniki (s.p.),
  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), kjer je ista fizična oseba lastnik in edini direktor te družbe(če je direktorjev več ali če je edini družbenik pravna oseba, ta izjema ne velja!),
  • posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (zasebni športni delavci, zasebni zdravstveni delavci, zasebni zdravniki, odvetniki, notarji, samostojni novinarji, samozaposleni v kulturi, ribiči itd.),
  • neposredni in posredni proračunski uporabniki,
  • tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

 

integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.

 

Kako vpišem oz kdo običajno izvede administrativni vpis dejanskega lastnika?

 

 

Karolina Vrtačnik, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija