Obrtne cone ali industrija 4.0?

 

Zdi se, da se porajata dva paralelna gospodarska svetova, kar utegne še najbolj prizadeti mala podjetja. Čeprav so ta okretnejša od velik korporacij, so po drugi strani ranljivejša, če ne spremljajo dovolj pozorno, kaj vse morajo postoriti že danes, da bodo pripravljena na jutri. V luči nove evropske finančne perspektive bodo imeli prednost projekti, ki bodo upoštevali prihajajočo industrijo 4.0.

 

Na slednje bi morali biti pozorni tudi odločevalci, zlasti župani, saj nove obrtne cone ne bodo dovolj. V bodoče bodo lahko za vedno tanjši kos pogače v obliki dodane vrednosti tekmovala le podjetja, ki bodo imela čim več postopkov robotiziranih oziroma optimiziranih. Slovenija žal zaostaja na tem področju; pri nas  je preko računalnikov opravljenega kakšnih 60 % pisarniškega dela, v proizvodnih procesih pa le desetina, kar lahko predstavlja resno oviro, če podjetja ne bodo vedela, katere procese še lahko optimizirajo ali racionalizirajo.

 

Ravno tako bodo postajali vse bolj ključni razni certifikati odličnosti, ki jih bodo morali izkazovati tisti, ki bodo želeli poslovati na trgih EU.

 

Ravno tako bo postal nujen koncept trajnostnega oziroma krožnega gospodarstva, ki bo nagrajeval tiste, ki bodo poslovali po načelu »zero waste«.

 

In še odgovor na vprašanje iz naslova – potrebujemo eno in drugo. Le da bo treba poskrbeti, da bodo podjetja, ki bodo obratovala v (novih) obrtnih conah sledila tudi načelom industrije 4.0, sicer bi utegnil biti njihov obstoj na trgu resno ogrožen. Zatorej ne gre zgolj za regijske prioritete, ampak za prioritete nacionalnega pomena.

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Podjetnost je nujna kompetenca

 

Ne glede na to, ali vas bo poklicna izbira vodila v svet podjetništva ali ne, se morate zavedati, da je podjetnost ključnega pomena za preživetje v sodobnem poslovnem svetu. Ko govorimo o podjetnosti, govorimo o eni izmed ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, ki jih je definirala Evropska unija.

 

Podjetnost bi lahko po domače in malo grobo definirali kot iznajdljivost; (za zdaj še) žena Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona in najbogatejšega Zemljana, MacKenzie  Bezos, je menda celo dejala, da bi raje imela otroka, ki bi imel samo devet prstov, kot da ne bi bil iznajdljiv in podjeten.

 

Podjetnost je po definiciji kompetenca, ki posamezniku omogoča izkoriščanje priložnosti, ki jih opazi, uresničevanje zamisli, in načrt poti, s katero pride do zadanega cilja. To pomeni, da je ključna tako v podjetništvu kot tudi v službi in celo v vsakdanjem življenju. Povezana je z vsemi področji življenja, tudi z osebnim razvojem.

 

Zato mladim svetujemo, naj se udeležujejo številnih možnosti za brezplačno obogatitev lastnih kompetenc; številne med njimi omogoča projekt SPOT. Na drugem nivoju, v okviru SPOT svetovanja, več deset posebej usposobljenih svetovalcev po vsej Sloveniji izvaja brezplačne delavnice in usposabljanja. Mnogo med njimi je namenjenih ravno mladim.

 

Karolina Vrtačnik, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Nuja tudi za mala podjetja

 

Ste vedeli, da je avto na parkirišču kar 82 % časa? Da zavržemo tretjino hrane? Da je delež gradbenih odpadkov osupljivo velik – da o plastiki niti ne govorimo. Obenem zmanjkuje ključnih proizvodnih surovin, kar bo povsem spremenilo proizvodno sliko gospodarstva.

 

Nebrzdana kapitalistična potrošnja nas sili in navaja, da kupujemo vedno nove predmete, saj se obstoječih ne splača dajati v popravilo. slednje je zamudno in drago, a logika se utegne kmalu spremeniti, saj je surovin vse manj.

 

Zato bo proizvajalcem elektronike, gospodinjske tehnike, komunikacijskih naprav, svetil … vse bolj v interesu, da jih dobijo nazaj oziroma da ostajajo trajno v njihovi lasti. Novi modeli, ki jih Philips in Elekrolux že testirata, tako predvidevajo, da bomo v bodoče pralne stroje in žarnice zakupovali, ne pa tudi kupili. Pridobili jih bomo v začasno posest, ne pa tudi v last. Trenutni scenariji kažejo, da bo šlo za neke vrste lizing, na podlagi katerega bo današnji kupec postal zgolj jutrišnji najemnik določene materialne dobrine. Pranje in razsvetljavo bomo plačevali pavšalno oziroma po porabi, stroje in naprave bomo vračali proizvajalcem.

 

Na razmere, ki se zdijo ta hip še futuristične, a bodo kmalu realnost, se moramo pripraviti vsi – tudi mala podjetja, saj lahko novi pogoji za njih predstavljajo tudi priložnost. Več bo popravljanja (servisiranja), več bo izposoje reči; ponekod po Sloveniji že nastajajo prve knjižnice reči, saj se bomo morali vsi obnašati bolj gospodarno. Podjetja, ki bodo želela sodelovati kot podizvajalci večjih gospodarskih družb ali na evropskih razpisih, bodo morala v bodoče prav tako izkazovati, da upoštevajo načela krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Veliko povpraševanje po delovni sili

 

Gospodarska rast, ki smo ji znova priča, je poskrbela, da v letošnjem letu ne primanjkuje le  tradicionalno deficitarnih poklicev, ampak je domala ni stroke, kjer ne bi bilo premalo delovne sile.


V poletnih mesecih so se z njenim pomanjkanjem srečevali zlasti gostinci in drugi ponudniki turističnih storitev, mi pa smo na trgu preverili, koga sicer najbolj pogrešajo v delovnih kolektivih.


Kot so nas seznanili na uradih za delo v osrednji Sloveniji, jim najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, kuharjev in mesarjev. Prav tako se delodajalci soočajo s pomanjkanjem vseh poklicev v kovinarski, gradbeni in elektro stroki. Na področju zdravstva je največji primanjkljaj med bolničarji in negovalci, v IT industriji pa različnih programerjev in računalniških inženirjev.


Slika z Zavoda za zaposlovanje se v veliki meri ujema s pregledom informacij na spletnih zaposlitvenih portalih, kjer pa je med drugim izraženo tudi veliko povpraševanje po delo v trgovini.


Karolina Vrtačnik, SPOT svetovalka Osrednjeslovenska regija


V osrednji Sloveniji najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, kuharjev in mesarjev. Prav tako se delodajalci soočajo s pomanjkanjem vseh poklicev v kovinarski, gradbeni in elektro stroki. Na področju zdravstva je največji primanjkljaj med bolničarji in negovalci, v IT industriji pa različnih programerjev in računalniških inženirjev.

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Poiščite osebnega podjetniškega zdravnika

 

Koliko je vreden dober podjetniški nasvet? Ker je neprecenljiv, je vreden zlata. Pa se tega podjetniki zavedajo? Največkrat ne. Izjemno se posvetijo nakupu (rabljenega) avtomobila, malo manj nakupu nepremičnine, pa četudi gre dostikrat za življenjsko investicijo, še najmanj pomoči pa poiščejo, ko je v igri podjetništvo.


S tem prispevkom želimo podjetnike spodbuditi, da bi bolj razmislili o uporabi brezplačnega svetovalnega servisa, ki jim ga omogoča svetovalna mreža SPOT. Samo v osrednjeslovenski regiji jim je vsak delovnik na voljo deset visoko
usposobljenih svetovalcev, specializiranih po posamičnih področjih, ki lahko vidijo njihovo podjetniško sliko nepristransko in boj celostno.


Na sploh pa v mreži SPOT na tako imenovanem tretjem nivoju, ki se najbolj posveča prav svetovanju malim in srednjim podjetjem, sodeluje kar 62 svetovalcev, ki jim nudita dodatno podporo Spirit in ministrstvo za gospodarstvo.


Podjetnike vabimo, da se pred odprtjem ali spremembo podjetja, še posebej pa pred kakršno koli pomembno poslovno odločitvijo, obrnejo na SPOT svetovanje.


Več informacij na:
www.spot.si
Mellanie Grudniik, SPOT svetovalka



Podjetnike vabimo, da se pred odprtjem ali spremembo podjetja, še posebej pa pred kakršno koli pomembno poslovno odločitvijo, obrnejo na SPOT svetovanje.
Več informacij na:
www.spot.si

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 Kako »preživeti« v 21. stoletju?

 

Odgovor je en sam: s podjetnostjo! Mlade in tudi malo manj mlade je treba naučiti, da stvari niso nemogoče. Obstajajo samo težave. Slednje pa rešimo tako, da sestavimo pravo ekipo, je prepričan podjetniški mentor in svetovalec Matija Goljar iz Ustvarjalnika.

Prepričan je, da je prihodnost  svetla. Svet se je v zadnjih sto letih res da začel »vrteti hitreje«, a globalno nam ni šlo še nikoli boljše, ne glede na to, na katero področje se ozremo. Bo pa treba usvojiti ali obnoviti nekatere ključne veščine, ki nam bodo pri tem pomagale. Zanimivo je, da lahko praktično vse izmed njih navežemo na podjetništvo. Kar obenem dokazuje, da je lahko v resnici podjetnik vsakdo, če le ima dovolj volje. Za podjetništvo ni treba imeti talenta ali se čutiti poklican podobno kot kakšen umetnik. Po Goljarjevih besedah je podjetništvo čista obrt, le nekaj receptov je treba poznati, da bi vedeli, kako najboljše deluje.

Po besedah mentorja, ki je pomagal ustvariti že nekaj vzhajajočih podjetniških zvezd, so tri ključne lastnosti podjetnika:

  1. pridnost
  2. vztrajnost
  3. vedoželjnost

Med startupi, ki jih opazuje pri delu, hitro zazna bodoče zmagovalce – to niso nujno tisti z najboljšo idejo, ampak ljudje, ki v sebi združujejo prej omenjene veščine. Pravi, da se načeloma ljudje delimo v dve skupini; na kreativce in na operativce. Redko kdo zna prehajati med obema vlogama do te mere, da bi uspešno poganjal posel, zato si moramo znati pridobiti ljudi, s katerimi bomo skupaj uspeli, je še prepričan sogovornik.

Prav tako je ključno, da ne obupamo prehitro. Da imamo v sebi neko vztrajnostno trmo, ki bi jo lahko enačili tudi s samodisciplino. Še bolj pa z lastnostjo, ki jo v slovenščini težko prevedemo (nam je mogoče manjka, da nimamo izraza zanjo?): Gre za lastnost, da sami sebi zadajamo vsakič malo težji izziv od prejšnjega in da pri tem ne odnehamo.

Dejansko gre za skupek lastnosti, ki so še kako pomembne za opolnomočenje prihodnjih generacij, da bodo lahko sodelovale in tekmovale z milijoni vrstnikov z vsega sveta. Kdor bo usvojil te preproste veščine, bo imel vse pogoje za vsetlo in uspešno prihodnost, je še prepričan vodja Ustavrjalnikovih mentorjev.

Mellanie Grudniik

podjetniška svetovalka

 

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Od Cankarja do Starbucksa ali nauk o doživetju kave

»Dajmo se malo sprehoditi skozi zgodovino uspeha in bogastva. Kdo je imel na tem področju največ moči v času plemstva?« je zbrane na motivacijskem predavanju vprašal Matija Goljar, voditelj oddaje Štartaj, Slovenija!

Vsekakor kraljeve družine. In kar dolgo je bilo tako, pa še vsem je bilo logično. Zatem je prišlo obdobje, ko je postalo uporabno znanje. Naenkrat je lahko postal najuspešnejši človek tisti, ki je največ vedel. Bolj ko je bil šolan, več novega je lahko »pogruntal«. Izumil patent, od tega pobiral odstotke in dobro živel na račun svoje iznajdbe.

Pa to še drži?

Naj vas vse pridne in poslušne prizemljim s kratkim – NE, trdi Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika in podjetniški mentor, ki predava o (r)evoluciji, ki se dogaja pred našimi očmi, še najbolj pa jo občutimo podjetniki, Od Billa Gatesa naprej to ne drži več, kajti z njegovo pomočjo je svet padel s tečajev, v revolucijo, ki še kar traja in se levi iz ene v drugo. Odkar imamo računalnike in internet, je vse znanje sveta na enem mestu. Znanje ni bilo še nikoli tako dostopno in demokratično; prav vse lahko »zguglamo«, tudi navodila za atomsko bombo.

Kdo je torej zmagovalec današnjega dne?

Tisti, ki je najbolj sposoben. Tisti, ki zna hoditi korak pred drugimi; ki zna iz vsega, kar so si izmislili drugi, narediti nekaj novega. V čem je torej lepota dodane vrednosti v sodobnem podjetništvu? Gotovo ni v tem, da bi spotoma zaračunavali dejansko nastalo dodano vrednost v nekdanjem pomenu besede. Danes je treba narediti koncept, razsute že izumljene lego kocke je treba zložiti drugače, kot jih zna kdorkoli drug. To je vsa umetnost, prostodušno »priznava« Matija Goljar.

Rabite konkreten primer?

Pa ga poglejmo na primeru skodelice kave. Za katero vemo, koliko je njena osnovna vrednost. S tem mislim tistih par kavnih zrn, ki jih dobi plačane afriški kmet. S tem, da se jim cena zaradi pakiranja in transporta zviša, nimamo težav. Da gremo »v kafič«, kjer plačamo še stroške priprave in strežbe, nam je tudi še jasno. Tako je vsaj »skodelica kave« funkcionirala zadnjih petdeset let. A povejte mi, zakaj smo pripravljeni v Portorožu zanjo odšteti 2,6 evra in v Starbucksu 5 evrov? Kako jim to uspe? Zakaj? Gre za znamko, za našo nečimrnost? Za naš ego, da pokažemo, da lahko damo za kavo 5 evrov?

Kaj je torej tisto, zaradi česar sem za kavo pripravljen toliko plačati? Za njihovo kavo dam 5 evrov zato, ker dejansko ne kupim (le) kave. Kupim doživetje. Danes se prodajajo doživetja, kava je samo osnova! Največ »keša« je na neotipljivi vrednosti. Absolutno dejstvo je, da mi vsi zapravimo več za stvari, ki jih hočemo, kot za stvari, ki jih rabimo.

 

Karolina Vrtačnik

podjetniška svetovalka

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Se dober podjetnik rodi ali naredi?

 

Odgovor na večno vprašanje podajata dva vrhunska slovenska podjetniška predavatelja in guruja; doc. dr. Blaž Zupan in Matija Goljar. Poslušali smo njuna razmišljanja o tem, kaj odlikuje obrega (vrhunskega?) podjetnika.

Dr. Zupan, ki se med drugim predstavlja kot serijski podjetnik, je za ljudi njegovega kova izpostavil učinkovitost. Vse, kar počnemo, je serija procesov, gre za filozofijo. Če močno poenostavimo in karikiramo njegov pristop, je že iz početja med čakanjem v vrsti pred poštnim okencem mogoče razbrati, kako učinkovit je čakajoči: Zabija čas ali med tem na telefonu prebira kakšno koristno vsebino? Prepričan je tudi, da v podjetništvu ni najpomembnejša ideja; dosti bolj pomembna je njena izvedba oziroma testiranje.

Na tej točki se z njim povsem strinja Matija Goljar iz Ustvarjalnika, ki je prepričan, da imamo ideje vsi. Ključno je, kako jo izvedemo, predvsem pa, kolikokrat smo jo pripravljeni ponoviti, da bo dovolj dobra. Kdor »po slovensko« išče popolnost  že v prvem poskusu, ne bo prišel daleč; podjetnik mora vedeti, da večkrat poskuša zato, da bo vsak naslednji poskus boljši od prejšnjega.

Ob tem izpostavlja tri ključne lastnosti pravega podjetnika: Imeti mora ustrezno storitev oziroma produkt, ki rešuje problem, to mora znati prodati in obenem imeti občutek za denar. Ker večina ljudi združuje dve lastnosti od treh, je nadvse pomembno, s kom se obdamo v poslu. Če bomo iskali sebi podobno osebo, bomo manj uspešni, kot če najdemo komplementarno.

Zupan iz ljubljanske Ekonomske fakultete pa poudarja, da dober podjetnik – prodajalec razume situacijo stranke oz njen problem v poslu. Pozanima se, kakšne so posledice tega problema za poslovnega partnerja, nato pa ponudi rešitve, ki konkretno pomagajo.

Opozarja pa še na ključno napako – iskanje oziroma ponujanje rešitev na podlagi predpostavk in ne na podlagi dejstev. Predpostavka je po njegovem mati vseh napak. Tudi on polaga na srce pomen vztrajnosti; večkrat ko bo podjetnik nekaj poskusil v omejenem času, večja je verjetnost, da bo našel pravo rešitev.

Mellanie Grudniik

podjetniška svetovalka

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

Časovnica kot ključ do uspeha

 

Skorajda ni podjetnika, ki ne b iskal »čarobne« formule za uspeh. Mag. Aleš Lisac, guru marketinga in prodaje na Slovenskem, nam je na nedavnem 7. Vrhu malega gospodarstva odstrl nekaj tančic s skrivnosti za poslovni uspeh. Kot najpomembnejšo je izpostavil časovni cilj oziroma rok. Samo 3 odstotke ciljev realiziramo, če nimajo časovnice.

Lisac je v slikovitem predavanju poudaril odnos s stranko. Ljudje nenazadnje kupujemo od ljudi, kot smo mi sami – takim tudi prodajamo. Torej osebam, ki jim zaupamo in ki jih poznamo. Zato sta pomembni kvaliteta in intenzivnost stika, torej skupen čas. S stranko se ni dobro srečevati samo takrat, ko bi kaj radi, ampak jo obiskujemo tudi zunaj teh intervalov, je zbranim podjetnikom položil na srce Aleš Lisac. Ob širitvi poslovanja na nove stranke ne zanemarimo starih.

Kljub sodobnim komunikacijskim potem ne bosta dovolj elektronsko ali tekstovno sporočilo; važen je osebni obisk.

Drugi postulat podjetnika naj bo jasnost zadanih ciljev. Natančno moramo vedeti, kaj želimo, biti moramo usmerjeni v prihodnost in opredeliti cilje.

Potreba je ravno tako vredna podjetnikove pozornosti. Še posebej potreba po denarju. Govorec meni, da denar ne bo prišel, če ga človek nujno potrebuje. Obnaša se namreč kot najstnik; obišče tiste, ki jasno vedo, kaj želijo in ki razmišljajo vnaprej.

Skladnost: Stranke takoj opazijo, če naša ravnanja niso skladna z našimi besedami ali sporočili.

Organiziranost je še ena od prednosti uspešnih; denar ima rad organiziranost – in organizatorja.

Kdor v poslu nima resnosti, krade sam sebi. Zato si podjetnik ne sme zatiskati oči, sam sebi mora nastaviti ogledalo in biti realen. Strategija upanja je povod v propad.

Nikakor ne bo škodovalo, če boste »VIP oseba«. Kdor hoče uspeti, naj se potrudi, da bo najbolj znan v svoji panogi. Treba seje izpostavljati in se »podati na oder«, saj se denar lepi na pomembne osebe, je še zabičal Aleš Lisac zbranim slušateljem.

Pomembna pa se mu zdi tudi hitrost, treba je vedeti, da ne rečemo zaman, da je čas denar.

Karolina Vrtačnik

podjetniška svetovalka

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

SPOT projekt kot pomoč temeljem slovenskega gospodarstva

V Sloveniji deluje 99 odstotkov vseh podjetij v segmentu malih in srednjih podjetij (MSP). Tudi preostali odstotek, kamor uvrščamo velika podjetja, je usodno odvisen od kooperantov, ki jih predstavljajo prej omenjeni mali podjetniki. Zato slednji potrebujejo celovito podporo, kakršno nudi projekt SPOT.

MSP predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, saj zaposlujejo skoraj četrt milijona zaposlenih (okoli 220.000 delovno aktivnih). Ne glede na to so prisiljeni združevati poslovne funkcije, saj so mnogokrat v isti osebi vse »od snažilke do direktorja«.

Njihove zahteve so specifične, so ranljivejši, na banki pa si mnogokrat težje zagotovijo financiranje, je med drugim izpostavila mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, na nedavnem Vrhu malega gospodarstva na Brdu.

Njihove potrebe po informiranju in svetovanju vse bolj prepoznava tudi država: S projektom SPOT, ki je na novo definiral podporno okolje v obliki Slovenskih podjetniških točk, jim ponuja svetovalni servis na štirih nivojih. Znotraj njih deluje ekipa 60 visoko usposobljenih podjetniških svetovalcev, ki jim zagotavljajo brezplačne storitve na osmih ključnih področjih, ki so za mala in srednja podjetja še posebej pomembna.

99 odstotkov slovenskih podjetnikov, ki skupaj ustvari 28 milijard prihodkov oziroma 7,6 milijard dodane vrednosti, se lahko tako rekoč kadarkoli nadeja nasveta s področja kadrov, marketinga, internacionalizacije, gospodarskega prava in drugih ključnih področij.

Podjetniki se lahko s projektom podrobneje seznanijo tudi na www.spot.si.

Mellanie Grudniik

podjetniška svetovalka

 

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija