Komuniciranje z javnostjo

Komuniciranje z javnostjo

Če mislite, da ste varni pred zmedo ob kriznem dogodku v podjetju, se motite

 

Kriza postane kriza šele takrat, ko jo vlada, mediji in druge vplivne skupine opredelijo kot takšno. Lahko povzroči veliko kratkoročno in dolgoročno škodo – tudi nepopravljivo. V tem dogajanju so izjemno pomembna ciljna skupina mediji, ki so najpomembnejši dejavniki kriznega okolja organizacije. Poročanje medijev je lahko bolj škodljivo kot vsebina krize sama po sebi. V krizi so najbolj usodne reakcije potrošnikov in mnenjskih voditeljev, bolj kot vsebina krize sama. Ob nastopu krize sta vselej problem tudi nenadnost in časovni pritisk.

Če se organizacija še tako trudi, slej ko prej pride do krize. V času množičnih komunikacij, ko mediji nekritično iščejo vedno nove senzacije, je že najmanjše odstopanje lahko povod za veliko medijsko afero.

Zato je za vsako organizacijo nujno preprečevanje nastanka krize oziroma preprečevanje in omilitev njenih posledic.

Kaj moramo storiti, če slutimo krizni dogodek?

 

  • Spisati načrt za krizno komuniciranje v primeru izbruha krize in narediti simulacije dogajanja
  • Izvesti delavnico za zaposlene, da dobijo jasna navodila, kako ravnati in česa ne smejo storiti
  • Obvestiti vse deležnike v organizaciji, kako ravnati z mediji

Priprava na krizo

Najboljši način upravljanje krize je, da preprečimo njen nastanek, zato je predhodno krizno načrtovanje izrednega pomena. Naučiti se moramo, kako se ji izogniti, pa tudi, kako ravnati, če do nje pride, da ublažimo posledice.

Najlaže se ji izognemo tako, da odkrivamo in predvidevamo vse krizne kanale in da ne zanemarimo opozorilnih znakov, do katerih nas privedejo notranji in zunanji vir informacij.

V nepričakovanih stresnih situacijah zelo verjetno pride do neželenih napak, zlasti ko gre za krizno komuniciranje. Zato je nujno imeti vnaprej pripravljen krizni načrt, ki pa mora biti prožen in prilagodljiv.

 

Karolina Vrtačnik, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija