Poročanje medijev je lahko bolj škodljivo kot vsebina krize sama po sebi

Poročanje medijev je lahko bolj škodljivo kot vsebina krize sama po sebi

Kako komunicirati, ko podjetje oziroma podjetnik zaide v težave, je eno najzahtevnejših področij stikov z javnostmi. Večina podjetnikov zagreši klasično napako in nima kriznega scenarija, misleč, da se njim neljubi dogodek ne more primeriti oziroma so prepričani, da bodo situaciji kos, ko se primeri.

A izkušnje kažejo, da je mnogo vodilnih odneslo ravno dejstvo, da niso bili sposobni pravilno odreagirati na neljubi dogodek.

Kriza postane kriza šele takrat, ko jo vlada, mediji ali druge vplivne skupine opredelijo kot takšno. Lahko povzroči veliko kratkoročno in dolgoročno škodo – tudi nepopravljivo. V tem dogajanju so izjemno pomembna ciljna skupina mediji, ki so najpomembnejši dejavniki kriznega okolja organizacije. Poročanje medijev je lahko bolj škodljivo kot vsebina krize sama po sebi. V krizi so najbolj usodne reakcije potrošnikov in mnenjskih voditeljev, bolj kot vsebina krize sama. Ob nastopu krize sta vselej problem tudi nenadnost in časovni pritisk.

Če se organizacija še tako trudi, slej ko prej pride do krize. V času množičnih komunikacij, ko mediji nekritično iščejo vedno nove senzacije, je že najmanjše odstopanje lahko povod za veliko medijsko afero.

Zato je za vsako organizacijo nujno preprečevanje nastanka krize oziroma preprečevanje in omilitev njenih posledic.

Priprava na krizo

Najboljši način upravljanje krize je, da preprečimo njen nastanek, zato je predhodno krizno načrtovanje izrednega pomena. Naučiti se moramo, kako se ji izogniti, pa tudi, kako ravnati, če do nje pride, da ublažimo posledice.

Najlaže se ji izognemo tako, da odkrivamo in predvidevamo vse krizne kanale in da ne zanemarimo opozorilnih znakov, do katerih nas privedejo notranji in zunanji vir informacij.

V nepričakovanih stresnih situacijah zelo verjetno pride do neželenih napak, zlasti ko gre za krizno komuniciranje. Zato je nujno imeti vnaprej pripravljen krizni načrt, ki pa mora biti prožen in prilagodljiv.

7. nujnih korakov, ko zaslutimo možnost krize:

1. Vzpostaviti in negovati stike s ključnimi akterji v panogi oziroma z mnenjskimi voditelji, ki pokrivajo naše področje delovanja

 

 2. Spisati načrt za krizno komuniciranje v primeru izbruha krize in narediti simulacije dogajanja

 

 3. Izvesti delavnico za zaposlene, da dobijo jasna navodila, kako ravnati in česa ne smejo storiti

 

 4. Določiti enega ali največ dva človeka v podjetju, ki bosta komunicirala s katero koli javnostjo

 

 5. Komunicirati jasno in resnicoljubno, ko do neljubega dogodka pride

 

 6. Najti načine, da so posledice »afere« kar najmanj usodne za naše poslovne partnerje (potrošnike) in s tem posledično tudi za nas same

 

 7. Pravočasno najeti strokovno usposobljenega svetovalca, ki bo skupaj z nami spisal krizni načrt in preigral verjetne scenarije

Karolina Vrtačnik

podjetniška svetovalka

 

SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska

Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija