Obrtne cone ali industrija 4.0?

Zdi se, da se porajata dva paralelna gospodarska svetova, kar utegne še najbolj prizadeti mala podjetja. Čeprav so ta okretnejša od velik korporacij, so po drugi strani ranljivejša, če ne spremljajo dovolj pozorno, kaj vse morajo postoriti že danes, da bodo pripravljena na jutri. V luči nove evropske finančne perspektive bodo imeli prednost projekti, ki bodo upoštevali prihajajočo industrijo 4.0.

Na slednje bi morali biti pozorni tudi odločevalci, zlasti župani, saj nove obrtne cone ne bodo dovolj. V bodoče bodo lahko za vedno tanjši kos pogače v obliki dodane vrednosti tekmovala le podjetja, ki bodo imela čim več postopkov robotiziranih oziroma optimiziranih. Slovenija žal zaostaja na tem področju; pri nas  je preko računalnikov opravljenega kakšnih 60 % pisarniškega dela, v proizvodnih procesih pa le desetina, kar lahko predstavlja resno oviro, če podjetja ne bodo vedela, katere procese še lahko optimizirajo ali racionalizirajo.

Ravno tako bodo postajali vse bolj ključni razni certifikati odličnosti, ki jih bodo morali izkazovati tisti, ki bodo želeli poslovati na trgih EU.

Ravno tako bo postal nujen koncept trajnostnega oziroma krožnega gospodarstva, ki bo nagrajeval tiste, ki bodo poslovali po načelu »zero waste«.

In še odgovor na vprašanje iz naslova – potrebujemo eno in drugo. Le da bo treba poskrbeti, da bodo podjetja, ki bodo obratovala v (novih) obrtnih conah sledila tudi načelom industrije 4.0, sicer bi utegnil biti njihov obstoj na trgu resno ogrožen. Zatorej ne gre zgolj za regijske prioritete, ampak za prioritete nacionalnega pomena.

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija