DODATNI UKREPI EU:

Dodatna likvidnost za podjetja:
Evropska komisija je 6. aprila sprostila 1 milijardo evrov iz Evropskega sklada za strateške naložbe – EFSI (podrobneje: v okviru jamstvene sheme za posojila COSME ter tudi jamstva InnovFin za MSP v okviru programa Obzorje 2020), ki jo bo lahko Evropski investicijski sklad (EIF), del EIB skupine, uporabljal za jamstva. Tako bo EIF omogočeno, da izdaja posebna jamstva za spodbujanje bank in drugih posojilodajalcev, da zagotovijo likvidnost vsaj 100.000 evropskim malim in srednjim podjetjem (MSP) ter malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih je prizadel gospodarski učinek pandemije koronavirusa. Po ocenah se bo lahko mobiliziralo za 8 milijard evrov posojil. EIF bo jamstva ponudil na trgu preko nacionalnih finančnih posrednikov v okviru EIF razpisa z dne 6. aprila.

 
Izpolnjuje se zaveza iz sporočila Komisije z dne 13. marca, da se zagotovi takojšnja pomoč hudo prizadetim MSP. Prva sredstva naj bi stekla že aprila. Gre za del svežnja ukrepov, ki ga je EIB skupina napovedala 16. marca za hitro mobilizaciji podpore za evropska podjetja.

Naložbena pobuda za odziv proti koronavirusu (CRII ter CRII+) :

Komisija je v okviru te nove pobude 13.marca predlagala (Evropski parlament je potrdil 26. marca, Svet pa 30.marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 28 milijard evrov kohezijskih sredstev za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je tako predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020). Slovenija ima tudi še nekoriščena sredstva iz kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.

Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII+) tako, da se omogoči prenos sredstev med skladi ter tudi prenos med kategorijami regij in cilji politik, da se odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in da se poenostavi upravljanje. Te dodatne poenostavitve morajo zdaj potrditi še države članice (Svet EU) in Evropski parlament.
 
Začasni instrument – pobuda za ohranjanje delovnih mest – pobuda SURE:
Evropska komisija je 2. aprila kot odziv na enormno povečevanje brezposelnosti in v smeri priprave gospodarstvo EU na nov zagon po krizi: nov in ZAČASNI instrument brez nacionalnih ovojnic – pobuda SURE – za ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko financirale tovrstne sheme. Evropska komisija se bo v imenu EU zadolžila pod ugodnimi pogoji na mednarodnih trgih in nato plasirala ugoden kredit državam, ki bodo za to zaprosile (formalno bo šlo za sklep Sveta o finančni pomoči EU posamezni državi članici). Jamstva za ta posojila (min 25%) bodo morale zagotoviti države, o tem bo tekla razprava na evroskupini ta teden.

Začasen okvir za bolj fleksibilne državne pomoči:

Že obstoječa pravila državam članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti MSP, kot denimo: subvencije plač, začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov;  neposredna finančna podpora potrošnikom; pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti;  povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr. v sektorjih, kot sta letalstvo in turizem). Obenem je Komisija 19. marca sprejela še začasni okvir (veljaven do konca decembra 2020), da države članice dodatno podprejo gospodarstvo. Gre za pet vrst pomoči: neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje;  državna jamstva za bančna posojila podjetij; subvencionirana javna posojila podjetjem; zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo; kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.

3. aprila je Komisija še razširila začasni okvir, da bo državam članicam omogočena pospešitev raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov v zvezi s koronavirusom, zaščita delovnih mest ter nadaljnja podpora gospodarstvu (npr. ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost; ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene, podpora za proizvodnjo proizvodov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa). Spremenjeni začasni okvir tudi razširja obstoječe oblike podpore, ki jih države članice lahko namenijo podjetjem v stiski; npr. državam članicam omogoča, da zagotovijo brezobrestna posojila do nominalne vrednosti 800.000 EUR na podjetje, jamstva za posojila, ki pokrivajo 100 % tveganja, ali lastniški kapital. To je mogoče združiti tudi s tako imenovano pomočjo ‘de minimis’ (da pomoč na podjetje doseže do 1 milijon EUR) in z drugimi vrstami pomoči.

Evropska komisija je v zadnjih tednih odobrila veliko različnih shem pomoči, ki so jo priglasile države članice. Pregled že odobrenih novih shem državnih pomoči ter druge informacije, vključno s kontakti pristojnih služb Komisije (DG Competition), so objavljene tu.