Zakonske zamudne obresti

Zakonske zamudne obresti določa zakon za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti  in veljajo, razen če se stranki ne dogovorita drugače.

Temeljna funkcija zakonskih zamudnih obresti je, da dolžnika spodbujajo k čimprejšnji izpolnitvi denarne obveznosti, saj je dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti.

Lahko rečemo, da zakonske zamudne obresti predstavljajo zakonsko posledico, ki nastane v primeru, da zamudimo z izpolnitvijo denarnih obveznosti. Iz tega sledi, da  veljajo le za primer zamude z izpolnitvijo denarnih obveznosti in ne katerihkoli drugih obveznosti. Zakonske zamudne obresti se obračunavajo od dneva nastanka zamude do dneva plačila.

Stranki se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od zakonsko predpisane ali pa jo s pogodbenim določilom  v celoti izključita.

Zakonske zamudne obresti so urejene v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) ter v Obligacijskem zakoniku.

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem. Višino  obrestne mere objavi minister pristojen za finance v Uradnem listu RS dvakrat letno.

Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.

Upoštevajoč zakon, ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega bo veljala.  Pri metodi izračuna predpisane obrestne mere zamudnih obresti mora upoštevati določbo (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki poleg referenčne stopnje določa tudi najmanjšo višino povečanja oz. marže.

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti  za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 znaša  8,00 % in je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 05/2001.

Poznamo dve različni metodi izračunavanja obresti: linearno in konformno metodo. Pri linearni metodi (obrestni izračun) se glavnica ne spreminja, prišteva pa se vsota obresti, ki je pomnožena s časom zamude. Pri konformni metodi (obrestno obrestni izračun) pa se glavnica spreminja, saj se obresti pripisujejo glavnici.

Za dolžnika je bolj ugodna linearna metoda. Obligacijski zakonik je prepovedal obrestovanje obresti  kot ga določa konformna metoda ter določil, da se obrestovanje ustavi, ko višina obresti doseže višino glavnice.

Zamudne obresti si lahko izračunamo z  aplikacijo na spletnem portalu Vrhovnega sodišča RS : http://izo.sodisce.si/izo-web/spring/izracun

Viri: Obligacijski zakonik, Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih posli

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija