Na podlagi navedenega člena,  ima delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve možnost, da delavcu odredi čakanje na delo doma in sicer  najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu.

To stori tako, da lahko pošlje  pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec.  Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma. Menim, da se delavcu lahko večkrat  odredi čakanje na delo doma in  sicer tolikokrat, dokler ne doseže šestih mesecev, lahko pa je na čakanju na delo doma brez prekinitev.

Delodajalec je v skladu s 138. členom ZDR-1 (Ur. list št. 21/2013 in nasl. ) delavca   za 2 meseca napotil na čakanje na delo.  Zanima ga ali lahko delavec  v času čakanja na delo  izrabi letni dopust ter kakšno nadomestilo mu  pripada v času izrabe letnega dopusta ter v času čakanja na delo.

V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati nadomestilo  plače v višini najmanj 80% osnove na podlagi sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela  v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Opozoriti pa velja, da se čakanje na delo ne sme odrediti  delavcu,  ki mu je odpovedana  pogodba o zaposlitvi v času odpovednega roka, saj je namen te določbe ohranitev  zaposlitve. V kolikor delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo.

Menim, da ni razloga, da delavka v čakanja na delo doma ne bi mogla izrabiti letnega dopusta ob upoštevanju določil ZDR-1 o letnem dopustu. Na podlagi 163. člena  ZDR-1 se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Menim, da glede na to, da je delavka na čakanju na delu doma, ne bi  smelo predstavljati ovire za njegovo izrabo.  Ovira bi lahko bi bila, če bi jo delodajalec pozval na delo, delavka pa bi za to  obdobje že vnaprej  napovedala izrabo letnega dopusta.

Razlika med čakanjem na delo doma in letnim dopustom je v tem, da se lahko delavec v času izrabe letnega dopusta prosto giblje iz kraja v kraj, v primeru čakanja na delo doma pa mora biti dostopen na poziv delodajalca.

V času izrabe letnega dopusta mu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Vir: OZS, Staša Pirkmaier, svetovalka – specialistka za delovno pravo in pravo socialne varnosti