Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale

Šaranovičeva 21cVir, 1230 Domžale, Slovenija
Pon in Pet: 9.00 – 12.00 Sreda: 13.00 – 17.00
Obvezno predhodno naročilo

 

Modro gospodarstvo

Avtor koncepta modrega gospodarstva in knjige Modra eknomija 4.0,  Gunter Pauli pravi, da je prihodnost modro gospodarstvo in ne zeleno. Po mnenju Gunterja Paulija modro gospodarstvo rešuje vse tisto, kar zelenemu gospodarstvu ni uspelo. Opozarja, da  današnji poslovni modeli niso več ustrezni. V okviru iniciative ZERI (Zero Emissions Research and Initiative) se skupaj z znanstveniki posveča iskanju pragmatičnih rešitev za podnebne spremembe, odpravo revščine in dvig konkurenčnosti. Rešitev išče v preobrazbi proizvodnje in porabe v industrijske grozde, ki posnemajo delovanje naravnih sistemov.

Koncept modrega gospodarstva je nastal že leta 2009. Združeni narodi so ga vključili že leta 2015. Danes ima več kot 50 držav svoja ministrstva za modro gospodarstvo. Med njimi prednjači Španija, kjer imajo celotne otoke, ki so jih nadgradili na modro gospodarstvo.

Pauli opozarja, da je največja pomanjkljivost zelenega gospodarstva, da ni poceni, zato težko dosega konkurenčnost. Če želimo biti ljudje odgovorni do okolja, ne bi smeli kupovati tistega  kar ni dobro  za zdravje in okolje, četudi je poceni. Namesto nižje cene moramo konkurenčnost dosegati na podlagi ustvarjanja večje dodane vrednosti, zato je potrebno spremeniti poslovni model.

Potrebno je uvesti nov gospodarski model, ki se odziva na vse človeške potrebe kot so hrana, voda, energija, zdravstvo in nastanitev. Po mnenju Paulija pa zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb ne moremo doseči le tako, da smo najcenejši in trajnostni.

Prehod iz zelenega gospodarstva v modro bo terjal prilagajanja na obeh straneh, tako potrošnikih kot proizvajalcih. Pauli pravi, da je potrebno gledati na posamezen izdelek kot del povezanih stvari. Le na tak način bomo lahko v skodelici kave videli več kot kavo. Namesto odpadka, je potrebno gledati z vidika dodane vrednosti, ki jo lahko ta odpadek ustvari za drug izdelek. Npr.  kavno usedlino lahko namesto zavrženja in gledanja nanjo kot dodaten strošek in odpadek, obravnavamo z vidika dodane vrednosti, ki jo lahko ta predstavlja za nek drug izdelek. Namesto, da kavno usedlino zavržemo, jo lahko porabimo za več namenov, kot je krma za kokoši, podlaga za gojenje gob, itd.

Po mnenju Paulija je potrebno namesto cene poudarjati dodano vrednost. Le na tak način bodo tudi podjetniki prepoznali  različne podjetniške priložnosti. Na milijone kavnih odpadkov se zavrže, namesto da bi poiskali dodano vrednost, ki se skriva v usedlinah.

Pauli vidi rešitev v tem, da se podjetniki ne omejijo na en sam izdelek, temveč na več izdelkov, s katerimi ustvarjajo več dodane vrednosti in s tem prispevajo k nižjim stroškom in večji konkurenčnosti na dolgi rok. Tudi odpadki lahko ustvarjajo podjetniške priložnosti in dodane vrednosti, če jih gledamo z vidika dodane vrednosti. Rudarski odpadki predstavljajo odlično surovino za posebno vrsto papirja, zato lahko služijo kot alternativa proizvodnji papirja iz celuloze.

Še vedno pa največjo težavo predstavlja pomanjkanje znanja in osveščenosti, da se namesto usmerjanja samo na en izdelek, usmerjamo na več izdelkov, ki so med seboj povezani in ustvarjajo dodano vrednost.

Kako pa je pri nas? Kako bomo dosegli spremembo miselnosti?

S stalnim uvajanjem novih poslovnih modelov. To pa terja vlaganje v pravočasno in ustrezno usposabljanje in pripravljenost, da zapustimo cono udobja.

 

Anja Grahek, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija