Kaj prinašajo novi ukrepi na področju ohranitve delovnih mest in likvidnosti podjetij

Vlada RS je na seji dne 6. decembra sprejela nove ukrepe na področju ohranitve delovnih mest in likvidnosti podjetij s potrditvijo Predloga zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pozdravljajo ukrepa čakanja na delo doma in skrajšanega delovnega časa, a hkrati opozarjajo, da ukrepa  ne smeta biti vezana zgolj na tista podjetja, ki bodo deležna pomoči po zakonu o pomoči gospodarstvu. Obstajajo namreč tudi takšna podjetja, ki nimajo glavne skrbi zaradi cen elektrike, a so neposredno odvisna od podjetij, ki jih visoke cene elektrike močno bremenijo.

In kaj prinašajo ukrepi na področju ohranitve delovnih mest in izboljšanja likvidnosti podjetij?

Ukrepa  za ohranitev delovnih mest zajemata začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki bosta delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko koristil le tisti delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela.

Obdobje upravičenosti do uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega polnega delovnega časa bo  od 1. januarja do 31. marca 2023.

Ukrep bo omogočal delodajalcu odreditev dela s skrajšanim delovnim časom vsaj za polovični delovni čas ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje za preostanek do polnega delovnega časa.

Višina pomoči znaša  povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ob nadaljnjem pogoju, da sredstva v višini, ki ustreza polovici prejetih sredstev za navedeni ukrep, v nadaljnjih 30 mesecih investira v zeleni prehod.

Obdobje upravičenosti do uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo lahko upravičenec uveljavljal za obdobje 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2023.

Višina pomoči znaša  povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače, višina povračila pa bo omejena z višino poprečne mesečne plače za mesec oktober 2022.

Delodajalec se bo moral pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo doma, o obsegu dela, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev. Pridobiti bo moral tudi pisno mnenje organa, ki zastopa delavce.

Delodajalec bo lahko posameznemu delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom oziroma čakanje na delo doma v upravičenem obdobju (od 1. januarja do 31. marca 2023 za ukrep skrajšanega delovnega časa oziroma od 1. januarja do 30. junija 2023 za ukrep čakanja na delo doma) in ga v tem času napotil tudi na začasno čakanje na delo. Plačilo delavca za delo v času, ko delavec dejansko dela in nadomestilo plače, pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalci v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še šest mesecev po tem obdobju, ne bodo smeli začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Poleg ukrepov za ohranitev delovnih mest pa je vlada sprejela tudi ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Predlog zakona predvideva ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo ponujala tudi SID banka v višini 150 milijonov evrov za investicije kot in obratna sredstva. SID banka bo namenila okvirno 50 milijonov evrov tudi  za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

 

 

Anja Grahek, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija