Državni zbor je na seji 21. 4. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A).
Poglavitne spremembe
Z dopolnitvijo definicije delavca tudi na posameznike, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika, je odpravljena dilema, ali je vodenje evidenc obvezno samo za delavce, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali tudi za osebe, ki opravljajo delo na drugih pravnih podlagah (npr. študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, ipd.). Vodenje evidenc je obvezno za vse osebe, ki opravljajo delo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugih pravnih podlagah.
Novela na novo natačneje tudi opredeljuje delodajalca z dopolnitvijo, da se kot delodajalec šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca.
Zakon odpravlja tudi neskladnost z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1). Ta v svojem 45. členu določa, da mora delodajalec prijaviti delavca v socialno zavarovanje z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Po novem mora torej delodajalec v socialno zavarovanje delavca prijaviti z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, pa najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.
Doslej je delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa moral vpisovati naslednje podatke:
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.
Po novem mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke: (z odebeljeno so označeni podatki, ki se dodatno zahtevajo)
1. podatke o številu ur,
2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim
delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
3. opravljene ure v času nadurnega dela,
4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca,
z oznako vrste nadomestila,
5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih
organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s
povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z
oznako vrste statusa,
8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega
časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela,
dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa,
določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno
prerazporejenem delovnem času in
12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno
obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno
prerazporeditev polnega delovnega časa.
Dodaja se obveznost delodajalca, da delavca pisno obvešča o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.
Zakon določa, da morajo delodajalci na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hranijo vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vanjo vpisujejo podatki.
Zakon določa tudi globe za pravne osebe in odgovorne osebe za primer kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc, ki jih vodijo delodajalci.
Zakon bo pričel veljati 15 dan po objavi v uradnem listu. Uporabljati pa se bo začel 6 mesecev po uveljavitvi.
Besedilo zakona je dostopno TUKAJ.