Poziv delodajalskih organizacij k omejitvi cen elektrike
Delodajalska združenja ponovno opozarjamo na zaostrene razmere, v katerih deluje gospodarstvo. Ključen razlog so previsoke cene električne energije, zaradi katerih slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno prednost na globalnih trgih, na kar opozarjajo tudi podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in ostalih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta.
Gospodarstvo pričakuje, da bo predsednik vlade izpolnil svojo obljubo, da bo tudi Slovenija uveljavila shemo pomoči po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša. Evropska komisija je namreč Nemčiji odobrila referenčne cene za določitev zgornje cene (kapice) za električno energijo v višini 130 evrov/MWh, za zemeljski plin v višini 70 evrov/MWh in toploto za velike porabnike v višini 75 evrov/MWh oziroma 90 evrov/MWh na paro – referenčne cene se uporabljajo za 70 % porabe posameznega podjetja z leta 2021.
Slovensko gospodarstvo nujno potrebuje primerljive ukrepe, kot jih poznajo nekatere druge države članice, in to takoj! Kako naj drugače pričakujemo, da bo naše gospodarstvo konkurenčno v svetu?
Ohlajanje, ki nas lahko skrbi
Premiera dr. Roberta Goloba smo v zadnjih tednih večkrat seznanili z zaostrenimi razmerami, s katerimi se sooča gospodarstvo. Izpostavili smo težave visokih cen električne energije in likvidnostne težave, ki jih imajo intenzivna in trgovska podjetja. Mnoga slovenska energetsko intenzivna podjetja doživljajo upad naročil, kar v statistikah prvih dveh mesecev letošnjega leta beleži tudi Statistični urad RS. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina v številnih proizvodnih sektorjih znižala industrijska proizvodnja, v nekaterih celo za 18 %. Po podatkih Statističnega urada se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023. Znižala so se tudi skupna naročila.
V začetku drugega četrtletja letos se je znižala tudi ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU, zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so v prvi vrsti posledica rasti cen energentov. V enem letu pa se je povečal delež podjetij, ki označujejo domače in tuje povpraševanje kot nezadostno (z 8 % na 17 % oziroma s 15 % na 28 %).