Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale

Šaranovičeva 21cVir, 1230 Domžale, Slovenija
Pon in Pet: 9.00 – 12.00 Sreda: 13.00 – 17.00
Obvezno predhodno naročilo

Letni dopust: Nova sodba Vrhovnega sodišča spreminja ureditev prenosa

Vsak delodajalec se je že kdaj soočil z izzivom dolgotrajne odsotnosti delavca zaradi bolezni ali izrabe materinskega oziroma starševskega dopusta. V takšnih primerih se postavlja vprašanje, kako delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta, ki mu je ostal neizkoriščen. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena določa, da lahko delavec, ki zaradi upravičenih odsotnosti ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico do izrabe prenese do 31. decembra naslednjega leta. Tako naša nacionalna zakonodaja ureja obdobje prenosa letnega dopusta v trajanju 12 mesecev. Vendar pa to obdobje ni skladno z zakonodajo Evropske unije, ki predpisuje ustrezno 15-mesečno obdobje za prenos.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je 25. oktobra 2022 izdalo sodbo opr. št. VIII Ips 23/2022, s katero je odločilo, da je ureditev 12-mesečnega obdobja za prenos letnega dopusta v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) prekratka. Pri svoji odločitvi se je neposredno sklicevalo na Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva).

Ne pozabite! Kljub temu, da je delodajalec ravnal skladno z  določbami ZDR-1 je sodišče razsodilo v škodo delodajalca! Prihranite si težave in se podučite o spremembah, ki jih prinaša nova sodba Vrhovnega sodišča! Izkoristite priložnost in se udeležite Online delavnice Letni dopust in regres, ki bo 1.06. 2023 ob 9. uri. Več o delavnici in prijavi nanjo si lahko preberete TUKAJ. 

 

 

V konkretnem primeru opr. št. VIII Ips 23/2022 je bil delavec v bolniškem staležu od 27. novembra 2017 do 8. januarja 2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. V skladu z določili ZDR-1 je letni dopust za leto 2017 zapadel 31. decembra 2018, delodajalec pa je zavrnil zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust. V sodnem postopku je delavec zahteval plačilo odškodnine zaradi delodajalčeve zavrnitve izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je presodilo, da je delodajalec ravnal protipravno, saj delavcu ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017 po zaključku bolniškega staleža z 8. januarjem 2019. Kljub temu, da je delodajalec ravnal v skladu z določbami ZDR-1, ki določa 12-mesečno referenčno obdobje za prenos letnega dopusta, to ne razbremeni delodajalca odgovornosti za škodo, saj je določba Direktive nepravilno prenesena v nacionalno zakonodajo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1 v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča. Po novem bo imel delavec tudi po nacionalni zakonodaji pravico do izrabe celotnega letnega dopusta do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerem bi moral biti letni dopust izrabljen (torej 15 mesecev). To pomeni, da ima delavec, ki zaradi upravičene odsotnosti letnega dopusta iz leta 2022 ni mogel izkoristiti, pravico do izrabe tega dopusta do 31. marca 2024.

Sprememba zakonodaje bo prinesla pomembno olajšanje za delavce, ki so zaradi različnih upravičenih razlogov ostali brez možnosti izrabe letnega dopusta. Nova ureditev bo delodajalcem nalagala večjo odgovornost za omogočanje in izplačilo letnega dopusta tudi v primerih dolgotrajne odsotnosti delavcev. Pravica do izrabe letnega dopusta je pomembna sestavina pravične in uravnotežene delovne zakonodaje ter pripomore k zagotavljanju zadovoljstva in blaginje zaposlenih.

Z vključitvijo Direktive 2003/88/ES v našo nacionalno zakonodajo se Slovenija pridružuje ostalim državam članicam Evropske unije pri zagotavljanju ustrezne zaščite pravic delavcev v zvezi z letnim dopustom. Sodba Vrhovnega sodišča in načrtovane spremembe zakonodaje so korak naprej k zagotavljanju enakih pravic in pravičnosti na področju delovnih razmerij v naši državi.