Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale

Šaranovičeva 21cVir, 1230 Domžale, Slovenija
Pon in Pet: 9.00 – 12.00 Sreda: 13.00 – 17.00
Obvezno predhodno naročilo

Po novem obvezni večstranski pobot najmanj enkrat mesečno

Image by creativeart on Freepik

Vlada Republike Slovenije je sprejela spremembe Pravil o izvajanju obveznega večstranskega pobota na podlagi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Novosti v sistem omogočajo, da bo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) po novem zagotavljala obvezni večstranski pobot najmanj enkrat mesečno, pri čemer bo urnik pobota redno objavljen na spletni strani AJPES-a.

Kaj je obvezni večstranski pobot in kako deluje?

Obvezni večstranski pobot je postopek, ki ga upravlja AJPES, s ciljem preprečevanja zamud pri plačilih med gospodarskimi subjekti. Gre za učinkovit mehanizem, ki omogoča hitrejše poravnavanje zapadlih obveznosti med dolžniki in upniki. V okviru tega postopka dolžnik prijavi denarne obveznosti, za katere je v zamudi, elektronsko v sistem, ki ga upravlja AJPES. Upravljavec pobota nato izvede poravnavo med dolžniki in upniki, pri čemer se dolžnikove obveznosti poravnajo v obsegu, ki ga dovoljujejo prejeta sredstva.

Obveznost prijave denarne obveznosti v večstranski pobot pomeni, da mora dolžnik v primeru zamude pri plačilu elektronsko prijaviti denarno obveznost, ki je zapadla in ostala neporavnana. To je eden izmed ukrepov, ki prispevajo k boljšemu upravljanju ter preprečevanju zamud pri plačilih med poslovnimi subjekti.

Kdaj je dolžnik dolžan prijaviti denarno obveznost v večstranski pobot?

Dolžnik mora elektronsko prijaviti denarno obveznost v večstranski pobot v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu, ki sledi mesecu nastanka zamude. To pomeni, da mora dolžnik svoje obveznosti prijaviti v določenem roku po tem, ko je zapadel rok plačila in plačilo ni bilo izvedeno. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota.

Kdaj dolžnik ni dolžan prijaviti denarne obveznosti v večstranski pobot?

Dolžnik ni dolžan prijaviti denarne obveznosti v večstranski pobot v naslednjih primerih:

  1. Če dolžnik v trenutku, ko se prijava obveznosti v večstranski pobot šteje za opravljeno, nima dospele denarne obveznosti do upnika, ki bi jo moral prijaviti v večstranski pobot.
  2. Če je plačilo denarne obveznosti zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen če gre za denarne obveznosti iz menic, ki so obvezne za prijavo v večstranski pobot po zakonu.
  3. Če je višina denarne obveznosti manjša od 250 evrov.
  4. Če je denarno obveznost dolžnik dolžan gospodarski družbi, s katero se šteje za povezano družbo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
  5. Če je dolžnik denarno obveznost prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru ali v povezavi s svojo glavno dejavnostjo.
  6. Če bo denarna obveznost prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, v skladu s pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom.
  7. Če bo denarna obveznost prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, v skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo, in če je več kot polovica udeležencev verižne kompenzacije najkasneje dan pred dnevom pobota pisno potrdila sodelovanje v tej verižni kompenzaciji.
  8. Če je denarna obveznost predmet spora pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek.

V primeru, da denarna obveznost iz prejšnjega odstavka (točke 5 in 6) ni prenehala na dogovorjen način, jo je potrebno prijaviti v prvem obveznem večstranskem pobotu, ki sledi mesecu, v katerem bi morala obveznost prenehati.

Zakaj je obvezni večstranski pobot pomemben?

Obvezni večstranski pobot je pomemben ukrep za preprečevanje zamud pri plačilih in vzpostavljanje boljše poslovne prakse med gospodarskimi subjekti. Sistem omogoča učinkovito in pravično poravnavanje obveznosti ter pripomore k izboljšanju likvidnosti in poslovanja podjetij. Redno izvajanje obveznega pobota bo zagotovilo hitrejše reševanje zapadlih plačilnih obveznosti ter prispevalo k bolj stabilnemu gospodarskemu okolju v Sloveniji.