Zaradi “tehničnih težav” bodo morali solidarnostni prispevek plačati tudi tisti, ki so bili prizadeti v poplavah

Premier Robert Golob je v državnem zboru oznanil, da namerava vlada v prvi fazi zbrati 4,7 milijarde evrov za sanacijo škode, ki jo je povzročila nedavna poplava, čeprav še ni bila ocenjena. Od tega zneska naj bi 1,3 milijarde evrov prispevali državljani in podjetja, vendar še ni jasno, kako. Trenutno je edini znan vir solidarnostni prispevek, ki naj bi znašal približno 300 milijonov evrov. Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da bodo prispevek morali plačati tudi tisti, ki so bili prizadeti v poplavah.

Premier Golob je v državnem zboru predstavil osnovno finančno strukturo sanacije po poplavah, ki so avgusta prizadele Slovenijo. Povedal je, da država načrtuje zbrati med 6,7 in 7 milijardami evrov, trenutno pa imajo načrt za 4,7 milijarde evrov.

Od tega naj bi dve milijardi pridobili iz evropskih sredstev, 1,1 milijarde evrov pa bi prišlo iz prerazporeditve ali varčevanja na nekaterih proračunskih postavkah, 350 milijonov evrov pa bi zavarovalnice neposredno pokrile fizičnim in pravnim osebam. Dodatnih 1,3 milijarde evrov pričakujejo od solidarnostnih prispevkov, kar je še posebej zanimivo, saj kaže, koliko nameravajo zbrati od državljanov in podjetij.

Kakšen bo vpliv širitve davčne osnove, ki je bila sprejeta včeraj? Do zdaj je vlada ocenila, da bo letni učinek solidarnostnega prispevka po prvotni ureditvi približno 150 milijonov evrov.

Včerajšnja širitev davčne osnove  v predlog interventnega zakona prinaša dodatnih  pet oz. šest milijonov evrov po besedah finančnega ministra Boštjančiča. 

Razlog za širitev davčne osnove je v tem, da poleg solidarnostnega prispevka v višini treh promilov prihodkov iz delovnega razmerja, razširijo tudi na pasivne dohodke  (najemnine, dividende itd.).

Zaradi tehničnih omejitev bodo morali prispevati tudi tisti, ki so bili prizadeti v poplavah. Po besedah ministra Boštjančiča naj bi šlo predvsem za solidarnostne sobote in ne za prispevek.

S prispevkom bomo zbrali 310 milijonov evrov, kdo bo pokril preostanek milijarde? Kako bodo v petih letih zbrali preostanek milijarde, še ni znano.

“Vlada še preučuje ukrepe, vendar deluje v skladu z idejo, da tisti, ki ima več, lahko prispeva več. Vse, kar smo do zdaj naredili, in kar bomo, gre v to smer,” je dejal Boštjančič.

Kaj vključuje Golobova ocena o 7-milijardni škodi? “Ocena, o kateri je govoril predsednik, je tista, za katero danes menimo, da velja. Natančno bomo vedeli čez mesec ali dva,” je dejal Boštjančič.

Dodal je, da podatek izhaja iz približno pet milijard evrov neposredne škode in še vsaj dve milijardi, ker “ne želimo stvari samo postaviti v stanje, v kakršnem so bile, temveč jih želimo izboljšati”. “Mostovi morajo biti zgrajeni tako, da bodo prenesli naslednje poplave.”

“Po prvih ocenah naj bi bila neposredna škoda 4,7 milijarde evrov, medtem ko za učinkovito odpravo trenutno načrtujemo med 6,7 in 7 milijardami evrov v naslednjih petih letih,” je danes v DZ dejal premier Robert Golob. Torej bomo morali zbrati toliko denarja za sanacijo škode po poplavah.

Po besedah ministra Boštjančiča bo glavni vir za sanacijo prerazporeditev proračunskih prioritet vlade.  Na različnih ministrstvih so že prilagodili projekte za leto 2023, še bolj pa jih bodo za leta 2024 in 2025.”

S prerazporeditvami načrtujejo zbrati približno 1,5 milijarde evrov v petih letih, del tega pa se nanaša tudi na kohezijska sredstva. Vlada bo po besedah Boštjančiča “zelo kmalu” odprla kohezijski okvir za obdobje 2021-2027, v okviru katerega se bo poraba začela prihodnje leto.

Drugi vir bo dodatno zadolževanje. “Brez tega ne bo šlo,” je dejal minister, vendar je dodal, da je še veliko neznank. Na ministrstvu so v pogovorih z Evropsko komisijo glede povratnih sredstev (posojil) v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Druga možnost so posojila Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Evropske investicijske banke (EIB) in drugih pod ugodnimi pogoji. “Z vsemi institucijami smo v zelo intenzivnih stikih,” je dejal minister.

Tretji vir so prispevki. Evropska komisija bo prispevala velik del, saj nam je že takoj po poplavah obljubila 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada. Koliko bomo dejansko dobili, je odvisno od ocene škode, saj po pravilih Evropske komisije financiranje ne sme presegati šestih odstotkov škode. Tu so tudi že omenjeni prispevki prebivalcev in podjetij.