Mednarodna agencija za energijo poudarja, da bo do leta 2030 potrebno trojno povečati kapacitete obnovljivih virov energije, če želimo omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija. Slovenija je v lanskem letu zabeležila upad deleža obnovljivih energetskih virov.
Sred zime, neobičajne vročine prizadevajo Argentina, Čile, Paragvaj in Brazilijo. Buenos Aires je avgusta dosegel najvišjo temperaturo v zadnjih 117 letih, merili so 30 stopinj Celzija. Kitajska vas Sanbao je julija dosegla rekordnih 52,2 stopinj Celzija, medtem ko je vas Lytton v Kanadi zabeležila 49,7 stopinj Celzija. Phoenix v ZDA je v juliju izenačil svoj rekord iz leta 1974 z osmnajstimi zaporednimi dnevi, ko je temperatura presegla 43 stopinj Celzija. Temperaturni rekordi so se podirali tudi v več evropskih mestih.
Mednarodna agencija za energijo (IAE) opozarja, da so ti nenavadni vremenski pojavi jasen znak, da je nujno ukrepati za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Da bi dosegli ta cilj, moramo do leta 2030 po vsem svetu močno zmanjšati izpuste CO2. Ključno vlogo bodo igrale tehnologije za proizvodnjo sončne in vetrne energije, poudarja IAE.
Čeprav se zmogljivosti obnovljivih virov energije povečujejo (letos se bodo verjetno povečale za tretjino), je za dosego cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca desetletja potrebno trojno povečati te zmogljivosti, ocenjuje IAE.
Slovenija se še vedno spopada s tem izzivom. Delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije je bil lani ocenjen na 23 odstotkov, kar je pod cilji, določenimi za EU. Slovenija se sooča tudi s padcem proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, predvsem zaradi slabe hidrološke situacije. Razmerje med sončno in vetrno energijo ostaja nizko v primerjavi z drugimi državami EU.
Osnutek novega NEPN konec oktobra
Vlada za več zelene energije sprejema več ukrepov.
Med drugim je bil letos julija sprejet nov zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je eden izmed prvih in ključnih korakov k večanju deleža energije iz OVE, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. Cilj tega zakona je razširiti nabor možnih lokacij in rahlja pogoje za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn.
K večji proizvodnji zelene energije naj bi prispeval tudi novi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Ta med drugim predvideva podvojitev proizvodnje energije iz sončnih elektrarn. Celovit osnutek bo nared konec oktobra 2023.
Vir: N1