Vlada je s spremembo zakona o dohodnini, ki je bila uvedena letos, ciljala na omejitev izkoriščanja sistema normiranih espejev za zmanjšanje davčne obremenitve. Ta sprememba pa je prizadela tudi samostojne podjetnike, ki so vrsto let poslovali kot normiranci in so letos svojo dejavnost zaprli pred 1. oktobrom. “Moja stranka je po šestnajstih letih prenehala s poslovanjem. Ker to ni storila do 1. oktobra, ampak že 2. septembra, je bila kaznovana s povišano davčno obremenitvijo,” pravi davčna svetovalka Božena Macarol, ki meni, da je takšno ravnanje nepravično in nedopustno.
Zaostrovanje pogojev
Da bi omejila to prakso, je država že pred leti vključila varovalko v zakon o dohodnini, ki zahteva, da espe (enostavni s.p.-ji) za vstop v sistem normirancev vsaj pet mesecev zaposlujejo vsaj enega delavca. Vendar je vlada z letošnjo novelo zakona to obdobje podaljšala na devet mesecev.
Hkrati pa je bila spremenjena tudi davčna lestvica. Prej je veljalo, da se normiranemu espeju, ki ima do 50 tisoč evrov prihodkov, v vsakem primeru priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov. Od letošnjega leta pa velja, da se v primeru, ko normiranec ne izpolni devetmesečnega pogoja, 80 odstotkov normiranih odhodkov prizna le za prvih 12.500 evrov prihodkov, nato pa 40 odstotkov prihodka.
Višji davek ali čakanje na oktober
Sprememba zakona povzroča težave, saj nekateri normirani samostojni podjetniki izpolnijo pogoje za upokojitev že v prvem polletju in poslujejo v tej smeri. Višje davčno obremenjeni so tudi tisti, ki iz različnih razlogov v prvih devetih mesecih leta izgubijo zaposlitev in želijo zapreti svojo dejavnost. Obe skupini se soočata z dvema možnostma: plačajo višji davek ali pa počakajo do oktobra za nižje davke. V slednjem primeru morajo do takrat plačevati polne prispevke in dohodnino, kar pa predstavlja dodaten strošek.
Sogovornica opozarja tudi druge normirance, ki nameravajo prenehati z redno dejavnostjo naslednje leto. Rešitev za obdavčitev rednih podjetnikov z več kot devetimi meseci trajajočo redno dejavnostjo vidi le v spremembi zakona. Macarol meni, da bi bilo treba vanj vključiti izjeme za vse dolgoletne normirance.
Za pojasnila o nameri zakonodajalca pri teh določbah in morebitnih alternativnih rešitvah smo zaprosili finančno ministrstvo. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Vir: N1