Beleženje delovnega časa po novem zahteva beleženje večjega števila podatkov!
Obveznost vodenja evidenc, ki je pogosto označena kot štempljanje, že obstaja kot dnevna rutina. Novela zakona, ki začne veljati 20. novembra 2023, predvideva podrobnejšo opredelitev načina vodenja teh evidenc. Cilj novosti je zagotoviti urejene evidence v interesu obeh strank delovnega razmerja – tako delavca kot delodajalca – in zagotoviti verodostojnost evidence.
Novosti glede beleženja izrabe delovnega časa na podlagi novele ZEPDSV-A so podrobneje opisane na tej povezavi. (Vir: MDDSZ).
Po novem zakonu je obveznost vodenja vseh evidenc za delavca od dneva sklenitve pogodbe o zaposlitvi do dneva prenehanja pogodbe. Po novem zakonu ima zaposleni pravico zahtevati od delodajalca, da ga enkrat tedensko pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Mesečna obveza delodajalca, da pisno obvesti zaposlenega o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec, velja do konca plačilnega dne. Za izpolnitev te obveznosti se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga omogoča delodajalec.
VODENJE EVIDENCE O IZRABI DELOVNEGA ČASA PO NOVI ZAKONODAJI
Po novem mora delodajalec (od 20.11.2023 dalje) dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega posameznega delavca naslednje podatke:
- Število ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim in krajšim delovnim časom, označeno z vrsto opravljenega delovnega časa.
- Opravljene ure med nadurnim delom.
- Neopravljene ure s prejemom nadomestila plače iz sredstev delodajalca, označene z vrsto nadomestila.
- Neopravljene ure s prejemom nadomestila plače od drugih organizacij ali delodajalcev ter organov, označene z vrsto nadomestila.
- Neopravljene ure brez nadomestila plače.
- Število ur pri delih na delovnem mestu, ki vplivajo na zavarovalno dobo ali zahtevajo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, označeno z vrsto statusa.
- Čas prihoda na delo in odhoda delavca.
- Izraba odmora med delovnim časom, brez vpisovanja časa začetka in končanja.
- Opravljene ure v posebnih pogojih dela, kot so nočno, nedeljsko, izmensko, praznično delo, delo v deljenem delovnem času, določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo.
- Opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali začasno prerazporejenem delovnem času.
- Teče seštevek ur v tednu, mesecu ali letu, razviden iz referenčnega obdobja za neenakomerno in začasno prerazporejanje polnega delovnega časa.
Evidenco o izrabi delovnega časa je treba voditi za redno zaposlene, študente, dijake na praktičnem usposabljanju, vajence, upokojence in za izvajalce, ki opravljajo kratkotrajno delo. Delodajalec mora voditi evidenco o izrabi delovnega časa tudi za vodstveno osebje ne glede na to, ali je zaposlen po individualni pogodbi oziroma si lahko delovni čas razporeja samostojno (po 157. členu ZDR-1). Delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani (trajno) na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.
Evidenco je potrebno sproti (dnevno) voditi tudi za posamezne delavce ali manjšo skupino delavcev, ki občasno opravljajo svoje delo na terenu, ali pa se npr. dnevno selijo na več različnih lokacij.
Zakon ne določa načina/obrazca, kako voditi evidence o izrabi delovnega časa. Jo je pa mogoče voditi ročno ali elektronsko.
Na Obrtni zbornici Domžale smo za člane redne plačnike pripravili vzorec nove evidence dela za zaposlene. Vzorec lahko člani naročite na info@mat3.homeip.net/ooz-stara
Na
