Pomembnost zaščite pred soncem za delavce na prostem

     Varnost pri delu na soncu

Poletni meseci prinašajo povečana tveganja za zdravje delavcev, ki delajo na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so opekline, kožni rak, poškodbe oči in celo smrt zaradi kožnega raka ali vročinske izčrpanosti. Vročina lahko povzroči dehidracijo, manjšo delovno učinkovitost in večje tveganje za nesreče.

     Slovenija med vodilnimi po pojavnosti melanomskega raka

Delavci na prostem so bolj izpostavljeni tveganju za razvoj kožnega raka kot tisti, ki delajo v zaprtih prostorih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije poklicna izpostavljenost UV-sevanju poveča tveganje za nemelanomski kožni rak za 60 %. Slovenija se uvršča na 7. mesto v Evropi po pojavnosti melanomskega raka, po smrtnosti pa je na prvem mestu.

     Tveganje za poklicne bolezni

Med poklicnimi boleznimi, ki so že na seznamu v Sloveniji, so bolezni očesne mrežnice zaradi UV-sevanja. V nekaterih državah članicah EU pa je na seznamu tudi kožni rak. Ključno je, da delodajalci zagotovijo ustrezno zaščito delavcev pred sončnimi žarki.

     Skrb za zdravje delavcev

Najbolj izpostavljeni soncu so delavci, kot so krovci, tesarji, gradbeni delavci, vrtnarji, vzdrževalci zelenih površin, poljedelci, komunalni delavci, delavci na vzdrževanju in obnovi cest, številni zaposleni v turizmu in drugi. Asist. Ajda Erzar, dr. med., spec., iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, poudarja: »Izpostavljenost UV-sevanju zmanjšuje delovno storilnost in povečuje verjetnost bolniških odsotnosti, kar prinaša dodatne finančne stroške in težave pri organizaciji dela.«

     Prilagoditve delovnega okolja

Za ohranjanje zdravja zaposlenih je pomembno ustrezno prilagoditi delovna mesta na prostem v poletnih mesecih. Če je mogoče, naj se delo organizira tako, da se zmanjša izpostavljenost soncu med 10. in 16. uro. Med možne ukrepe sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delovni čas, opravljanje težkih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih ali v senci. Delavci naj uporabljajo premične senčnike in senčne prostore za odmor, kjer so na voljo brezalkoholne pijače. Osebna varovalna oprema naj vključuje svetla ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačami, pokrivala, ki ščitijo nos, ušesa, vrat, zatilje in ramena, ter sončna očala z zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem. Delodajalci naj zagotovijo kreme z visokim zaščitnim faktorjem za zaščito nepokrite kože. Skrb za zdravje in varnost zaposlenih na prostem je dolgoročna naložba, ki poveča učinkovitost in finančne rezultate podjetja. To lahko dosežejo z izvajanjem ustreznih ukrepov v okviru promocije zdravja pri delu.