PKP10 prinaša nov paket ukrepov  za omilitev posledic epidemije in podaljšuje nekatere obstoječe ukrepe

30. decembra 2021 je pričel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP oz. PKP10), ki podaljšuje določene že doslej poznane ukrepe in uvaja nove začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Poleg posebnih solidarnostnih dodatkov za najranljivejše skupine se podaljšuje veljavnost turističnih bonov, uvaja se sofinanciranje nabave hitrih antigenskih testov za gospodarstvo, podaljšuje se ukrep karantene na domu in višje sile zaradi obveznosti varstva otrok, podaljšujeta se ukrep dela na domu in ukrep daljše izrabe letnega dopusta, podaljšujeta se ukrep odsotnosti z dela in program finančnih spodbud in interventni zakon za zagon gospodarstva ter uvaja odškodninska odgovornost zaradi cepljenja ali zapletov pri zdravljenju s Covid-19.

Deseti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP10) prinaša najbolj ranljivim skupinam solidarne dodatke. Upokojenci, ki prejemajo pokojnino do višine 732 evrov bodo prejeli dodatke do konca januarja 2022. Višina dodatka je odvisna od višine pokojnine, od 300 do 130 evrov.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi kmetje, ki niso prejemniki pokojnin in so stari nad 65 let z dohodki pod 591,2 evra. Zakon uvaja tudi solidarne dodatke za posebej ranljive skupine kot so vojni veterani, invalidi in upravičenci do denarne socialne pomoči.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenca v višini 500 evrov bodo upravičeni tudi starši (eden od staršev) za vsakega otroka, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in bo rojen do 30. junija 2023.

Zakon prinaša tudi poseben dodatek  za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijake in študente, ki so vključeni v izvajanje pomoči in oskrbe bolnikov v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja. Dodatek znaša do 30 evrov na posamezen dan opravljanja navedenih nalog. Ukrep velja od 11. novembra 2021 do 30. junija 2022.

Podaljšuje se veljavnost unovčenja turističnih bonov (bon 20)  do 30. junija 2022. Pogoji in način uveljavitve ostajajo enaki kot so veljavi po ZIUOOPE. Upravičenci so osebe, ki so imele na dan 13. marca 2020 stalno bivališče v Sloveniji in so bile polnoletne oziroma so v letu 2020 dopolnile 18 let in turističnega bona še niso porabile ali so ga le delno porabile. Za ponudnike velja, da morajo biti na dan unovčenja turističnega bona vpisani v Poslovni register Slovenije in v register nastanitvenih obratov kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in opravljajo eno izmed dejavnosti po SKD 2008, ki se nanaša na dejavnost hotelov ali počitniških domov in letovišč ali turističnih kmetij, ali oddajanje zasebnih sob gostom ali planinskih domov in mladinskih prenočišč ali drugih nastanitev za krajši čas ali dejavnost avtokampov, taborov.

Zakon podaljšuje tudi ukrep kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni do 3 dni  v kosu za zaposlene brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Ukrep velja do 28. februarja in se lahko podaljša s sklepom Vlade RS za največ 3 mesece.

Deseti paket ukrepov prinaša tudi sofinanciranje nabave hitrih testov za samotestiranje za  gospodarstvo. Do sofinanciranja nakupa v višini 92,50 evrov na delavca ali osebo, ki na kakršnikoli drug pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu je upravičena vsaka pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava. Ukrep velja od 8. novembra do 31. januarja 2022.  Ne pozabite, za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov je potrebno preko informacijskega sistema FURS najpozneje do 15. februarja 2022 predložiti izjavo.

Podaljšuje se ukrep dela na domu za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022. Pri tem delodajalci ne pozabite, da ste dolžni pred začetkom dela delavca na domu obvestiti Inšpektorat za delo. V obvestilu morate navesti podatke o delodajalcu in podatke, ki se nanašajo na delavca. Poleg osebnih podatkov delavca je potrebno navesti tudi naziv delovnega mesta in vrsto dela s kratkim opisom dela, delovna sredstva in delovno opremo ter predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu. Obvestilo se vloži elektronsko preko portala spot.gov.si .

Zakon podaljšuje tudi ukrep daljše izrabe letnega dopusta. Delavci, ki v letu 2021 zaradi vseh podanih okoliščin niso mogli izrabiti vsega preostalega dopusta iz leta 2020, lahko ta dopust izrabijo najkasneje do 1. aprila 2022. Podaljšanje izrabe letnega dopusta za leto 2021 do 31. decembra 2022 pa je omogočeno tistim delavcem, ki zaradi nujnih delovnih potreb, ki so bile povezane z obvladovanjem  virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije Covid-19 niso mogli izrabiti letnega dopusta skladno z roki, ki jih določa ZDR-1.

Poleg ukrepov na področju zdravstva, ki so povezani z začasnim razporejanjem kadra in podaljšanjem financiranja telemedicinske obravnave, pa zakon prinaša tudi podaljšanje programa finančnih spodbud v boju proti negativnim posledicam epidemije Covid-19 do 30. junija 2022 in se nanašajo na nepovratna in povratna sredstva, ki jih razpisuje Ministrstvo za gospodarstvo in javni skladi. Do 31. decembra 2022 je podaljšana tudi veljavnost interventnega zakona za odpravo ovir pri zagonu gospodarstva po epidemiji Covid-19.

Zakon pa uvaja tudi odgovornost za škodo na zdravju, ki nastane osebam zaradi cepljenja proti Covid-19 ali pri zapletih zaradi zdravljenja z zdravili za zdravljenje Covid-19 in se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij ali smrti.  Način in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine in višini odškodnine bo določal predpis, ki bo urejal odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja.

Anja Grahek, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

EXPO 2020

Slovenija navdušuje v Dubaju

Expo 2020, ki se bo odvijal še globoko v 2022, je vredno obiskati. Slovenija se na njem po zaslugi Javne agencije Spirit predstavlja v presežkih, nekaj dni poslovnih stikov in spremljanja svetovnih trendov pa si lahko privoščite že za dobrih 800 evrov. Naložba, ki se zagotovo splača vsakemu (potencialnemu) podjetniku.

Dubaj bo po besedah direktorja Spirita, dr. Tomaža Kostanjevca, v naslednjih letih zagotovo postal eno od treh svetovnih poslovnih središč. Njegove besede potrjuje že izjemen obisk; za nami je komaj tretjina časovnega okvira Expa 2020, pa je tokratna svetovna razstava na mnogoterih področjih že prekosila  prejšnjo, ki se je odvijaal v italijanskem Milanu. Če k temu dodamo še pandemične razmere, potem je svetovna razstava v Savdski Arabiji že dosegla nesluten uspeh.

Inovativnost, ena od rdečih niti letošnjega Expa, spremlja tudi slovensko predstavitev: Slovenski paviljon se uvršča med deset najbolj fotografiranih, Slovenija pa je po gospodarskih aktivnostih med petnajstimi najbolj aktivnimi državami udeleženkami.

Slovenskim podjetjem so na paviljonu, čigar obisk dosega zavidljivo oceno zadovoljstva 8,4,  na Spiritu namenili posebno mesto. Drugo nadstropje je v celoti urejeno v Slovensko poslovno središče. Na razpolago je vsa sodobna infrastruktura za izvedbo dogodkov v živo, pa naj si gre za sprejeme, konference ali sestanke. Piko na i pa dodaja še nacionalna gastronomska ponudba.

Podjetja se lahko predstavljajo tudi v pritličju na Trgu Evrope, kjer potekajo  promocijski in družabni dogodki. V pritličju so uredili tudi razstavni prostor, na katerem lahko na interaktivnih promocijskih točkah gostujejo naša podjetja.

Smo vas navdušili?

 

Ne spreglejte ažurnega napovednika dogodkov in vsega, kar morate vedeti:

https://www.expo2020slovenia.si

 

 

 

Za vas imamo dobro novico, da za udeležbo še ni prepozno. Na spletni strani https://www.expo2020slovenia.si imate ažuren napovednik dogodkov, prav tako si lahko tudi  v posebni tiskani brošuri pogledate, v katerem tednu oziroma mesecu je Expo 2020 še posebej posvečen vaši panogi.

 

Ob obisku Expa 2020 pa boste lahko ponosni, da prihajate iz Slovenije, še zaradi enega imenitnega razloga: Slovenija se je kot prva država na svetu odločila za uvedbo žetonov NFT (non-fungible token).

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

IZPOLNJEVANJE POGOJEV PCT  v praksi

Da se boste podjetniki lažje organizirali, smo za vas zbrali nekaj pomembnih napotkov v povezavi z izpolnjevanjem pogoja PCT po novem:

  1. Testiranje za zaposlene: 

Vaši zaposleni se morajo testirati 1-krat tedensko. Samotestiranje pomeni, da test opravijo sami, materiale za testiranje pa morate zagotoviti vi kot delodajalec. Svetujemo, da se test opravi ob prihodu na delovno mesto ob navzočnosti posebej določene odgovorne osebe, rezultati pa se vpišejo v poseben evidenčni list. Testiranja naj bodo vedno na isti dan v tednu in ob približno istem času. (Za cepljene in prebolevnike- 180 dni – testiranje ni potrebno.)

Prav tako bodite pozorni, da boste ustrezno spremenili oceno tveganja na delovnem mestu (varstvo pri delu) in izjavo o seznanitvi z oceno tveganja dali v podpis vsem zaposlenim.

  1. Delo študentov:

Če za vas delajo študenti ali dijaki, dobijo sete za samotestiranje v katerikoli lekarni. Pripada jim pet brezplačnih testov mesečno. Za dvig testov potrebujejo osebni dokument in zdravstveno izkaznico, ponekod svetujejo še dijaško ali študentsko izkaznico oziroma drugo dokazilo o statusu.

  1. Samozaposleni:

Po novem se lahko samozaposleni testirajo sami, enako kot drugi zaposleni.

  1. Stranke:

Stranke potrebujejo drugačna dokazila PCT. Če ne morejo dokazati, da so korono preboleli (180 dni), ali da so se cepili, se morajo testirati vsakih 48 ur v zato pristojnih inštitucijah (kot smo se do konca avgusta testirali vsi). Ta test je plačljiv.

Povedano drugače: Če se morate testirati za službo, ta test ne velja, ko ste v vlogi stranke. Potrebujete drugačnega, ki velja 48 ur. Test za službo pa velja 7 dni, ker se testira z drugim namenom, kot del presejalnega programa.

Ponudnik blaga ali storitev je dolžan preveriti, ali stranka izpolnjuje PCT pogoj. Preveriti ga je treba že na vratih, na vstopu v vaše prostore.

Vhode morate imeti ustrezno označene s »PCT nalepkami«. Najdete jih tudi na spletu.

  1. Izjeme:

Za obisk živilske trgovine ali lekarne (ki nista v trgovskem centru oz. nakupovalnem središču) pogoj PCT ne velja.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) se je v obdobju od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021 uredil interventni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Višina nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je v ZNUPZ različno določena glede na razlog oz. okoliščine, zaradi katerih je bil delavec v karanteni na domu.

 

V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZNUPZ je delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Višina nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je v ZNUPZ različno določena glede na razlog oz. okoliščine, zaradi katerih je bil delavec v karanteni na domu, in sicer ZNUPZ v 27. členu določa podlago odsotnosti z dela delavca v primeru karantene na domu po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca (80 odstotkov osnove), ter v primeru karantene na domu po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca (100 odstotkov osnove). Nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (sedmi odstavek 27. člena ZNUPZ).

 

Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu (četrti odstavek 27. člena ZNUPZ) ter najpozneje v treh delovnih dneh od prejema dokazila o napotitvi v karanteno na domu to posredovati delodajalcu (peti odstavek 27. člena ZNUPZ).

 

V kolikor ima delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, v skladu z ZNUPZ opravičeno podlago odsotnosti z dela, lahko delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz sedmega odstavka 29. člena ZNUPZ, uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za tega delavca, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu (četrti odstavek 25. člena ZNUPZ).

 

Z interventnim zakonom ZNUPZ se je torej v obdobju trajanja ukrepov od 25. do 35. člena ZNUPZ (tj. od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021) posebej uredila podlaga odsotnosti z dela delavcev, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne morejo opravljati dela. V kolikor pa v primeru napotitve v karanteno na domu delavca ni podana opravičena odsotnost delavca z dela v skladu z ZNUPZ, je potrebno preveriti vse okoliščine posameznega primera in napotitev v karanteno na domu ter nemožnost opravljanja dela presojati znotraj vseh dejstev tudi v okviru drugih podlag odsotnosti z dela v skladu z ZDR-1.

 

V kolikor delavec zaradi karantene na domu ne more opravljati dela in hkrati ni podana podlaga odsotnosti v skladu z ZNUPZ (27. člen ZNUPZ), se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o ustrezni podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca v skladu z ZDR-1.

 

V zvezi z napotitvijo delavca v karanteno na domu še pojasnjujemo, da v kolikor delodajalec delavcu v tem času organizira delo na domu, potem delavec v tem času ni odsoten, ampak še vedno opravlja delo in posledično za to obdobje prejme plačo. Obširnejša pojasnila v zvezi z obveznostjo opravljanja dela na domu ali drugem kraju zaradi izvajanja ukrepov preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 na podlagi 169. člena ZDR-1 so dostopna na spletni strani.

NAČRT ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

Slovenski načrt za okrevanja in odpornost – NOO je podlaga za črpanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost NextGenEU, je bil potrjen na Svetu EU. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo do leta 2026 načrtuje 427 milijonov evrov nepovratnih sredstev sofinanciranja naložb na sedmih različnih vsebinskih področjih. Sredstva bodo namenjena malim srednjim in velikim podjetjem (vključno s podjetji na območju zahodne regije). Največji poudarek bo na investicijskih spodbudah za sledeča vsebinska področja;

  • Energetska učinkovitost v gospodarstvu v višini 5 milijonov evrov;
  • Krožno gospodarstvo v višini 20 milijonov evrov;
  • Spodbujanje kapacitet za domačo predelavo lesa v višini 28 milijonov evrov;
  • Digitalna transformacija gospodarstva v višini 56,5 milijona evrov;
  • Raziskave, razvoj in inovacije v višini 80 milijonov evrov;
  • Dvig produktivnosti, prijazno okolje za investitorje v višini 157,5 milijona evrov;
  • Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino v višini 80 milijonov evrov.

S pomočjo načrta za okrevanje in odpornost bo gospodarstvo doseglo;

  • večje dodane vrednosti in konkurenčnosti;
  • visokotehnološke opremljenosti;
  • prestrukturiranja v bolj odporne sisteme;
  • dvojnega, to je zelenega in digitalnega prehoda.

Ukrepi za spodbujanje podjetništva in investicij, bodo razpisani najkasneje v prvem in drugem kvartalu leta 2022. Pogodbe s podjetji morajo biti sklenjene do leta 2024, izplačila pa se bodo izvajala do prve polovice leta 2026.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

 

 

Sprememba povračila stroškov prevoza na delo

Nedavno so bile sprejete spremembe o davčni obravnavi povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Glavna novost je sprememba povračila stroškov prevoza na delo in z dela. S sprejetjem uredbe se je nanovo določil znesek, do katerega se stroški prevoza na delo in z dela ne vštevajo v davčno osnovo.

Znesek se vrača na višino 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. V primeru uveljavitve povračila stroškov transporta z javnim prevozom, je po novem davčno razbremenjen znesek v višini 30 evrov, oziroma v celoti neobdavčen znesek povračila vozovnice za javni potniški promet (obvezna predložitev nakupa poimenske vozovnice).

Kadar skupni znesek stroškov prevoza za posamezni mesec, ne presega 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza v omenjenem znesku.

Pogoja, pod katerima se delojemalcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj do višine 140 evrov, sta;

  • vsaj en dan prisotnosti na delu in
  • vsaj en kilometer oddaljenosti od kraja običajnega prebivališča delojemalca do delovnega mesta.

Predhodna ureditev je zajemala neobdavčenje dela povračila stroškov prevoz na delo in z dela z višino imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), kar pa se s spremembo Uredbe odpravlja.

Glede na navedbe GOV.SI, se Uredba začne uporabljati za povračila potnih stroškov za mesec julij 2021 za delojemalce, na katere se nanaša dogovor med delodajalci in sindikati javnega sektorja, in za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za vse ostale delojemalce za mesec september 2021.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

 

Od sobote, 19. junija dalje je potrebno za povratek iz Hrvaške predložiti hitri test ali PCR test

Slovenija je  v soboto, 19. junija,  spremenila sistem za  vstop v državo in ob temno rdečih, rdečih in zelenih državah, je dodala še oranžne.   Po novem je na oranžnem seznamu celotna  hrvaška obala, kar pomeni, da  je ob povratku za vstop v Slovenijo potrebno imeti negativni hitri test ali PCR test.

Opozarjamo, da so pri povratku iz rdečih in oranžnih območij potrebna  potrdila o testiranju, cepljenju ali prebolelosti. V primeru  povratka iz rdečih območij  se še vedno zahteva karantena  kljub negativnem PCR testu.

Povratek iz zelenega območja

Če se vračate  iz zelenega območja nazaj v Slovenijo vam  ni potrebno imeti covid potrdil,  morate pa predložiti  potrdilo o bivanju v zelenem območju npr. plačilo kampiranja, potrdilo o prijavi gosta ali plačani turistični taksi.  Če potrdila nimate in ne morete dokazati bivanja v zelenem območju, se šteje, da prihaja z območja na rdečem seznamu.

Povratek iz oranžnega območja

Če se vračate iz oranžnih območij, kamor po novem sodi tudi celotna obalna Hrvaška, morate predložiti  hitri test, ki ni starejši od  48 ur od odvzema brisa ali PCR test, ki ni starejši  72 ur od odvzema brisa, ali druga potrdila o prebolelosti ali cepljenju. Če nimate treznih potrdil, se vam odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko prekinete šele peti dan po prihodu v Slovenijo z negativnim PCR testom.

Povratek iz oranžnega območja

Za vrnitev iz oranžnih območij ( po novem je ornažna tudi celotna hrvaška obala) je potrebno imeti hitri test max. 48h od odvzema brisa ali PCR test max. 72h, ali druga potrdila o prebolelosti ali cepljenju (spisek je spodaj). Če oseba nima ustreznih potrdil, se ji odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko prekine šele peti dan po prihodu v Slovenijo z negativnim PCR testom.

Povratek iz rdeče ali temnordeče države

Če se vračate iz rdečega ali temnordečega območja ni razlike glede pogojev za vstop v Slovenijo.  Opozarjamo, da po novem vstop iz teh regij ni mogoč s hitrim covid testom, ampak je potreben vsaj PCR test, ki ni starejši 72 ur od odvzema brisa, kljub temu pa se osebo  še vedno napoti v 10 dnevno karanteno na domu.  Osebo se ne napoti v karanteno,  LE če predloži potrdilo o prebolelosti ali cepljenju.

Pogoji za vstop v Slovenijo iz oranžnega ali rdečega območja brez karantene

– negativni hitri test (ne velja za rdeča območja), ki ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Test je lahko narejen v EU, schengenskega območja, Avstraliji, Izraelu, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Veliki Britaniji in Severni Irski ali ZDA ali na kontrolnih točkah letalskih povezavah iz Turčije

– negativni PCR test, ki ne sme biti starejši od 72 ur od odvzema brisa in je lahko narejen v EU ali državah schengna, Srbiji, Veliki Britaniji ali ZDAna letališčih pa se ob vstopu v Slovenijo priznavajo tudi PCR testi iz Turčije.

– potrdilo pozitivnem rezultatu PCR testa, ki je starejše od 10 dni in ne več kot 6 mesecev (iz EU držav), ali potrdilo zdravnika (samo iz EU, schengna, Srbija, VB ali ZDA), da je oseba prebolela covid-19 in od simptomov ni minilo več kot 6 mesecev

– dokazilo o cepljenju zoper covid-19 s katerim oseba dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva Pfizer preteklo najmanj 7 dni ali cepiva Moderna, Sputnik, Sinovac ali Sinopharm najmanj 14 dni, od prejema prvega odmerka cepiv AstraZeneca ali Covishield najmanj 21 dni in  prvega odmerka Johnson & Johnson najmanj 14 dni

– osebe, ki so prebolele covid-19 in so bile znotraj 8 mesecev po pozitivnem PCR testu cepljene z vsaj enim odmerkom cepiva, ki ga prizna Slovenija. Ta izjema za osebe prične veljati takoj po cepljenju.

Oseba, ki ne izpolnjuje pogojev oz. ne sodi med eno od izjem, bo na meji napotena v 10 dnevno karanteno, ki pa jo je možno skrajšati s PCR testom peti dan po odrejeni karanteni.

 

 

Velike novosti na trgu najemniških stanovanj

 

 Državni zbor je z 52 glasovi za  sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki vključuje ključne rešitve za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj. Spremembe se dotikajo predvsem področja ureditve določenih predhodno prezrtih vidikov stanovanjske politike. Še posebej je obravnavana tematika dostopa do najemniških stanovanj, varovanja in povečanja stanovanjskega proračuna in pristojnosti stanovanjske inšpekcije. Zakon je na novo uredil vprašanje odpovedi najemne pogodbe za stanovanja in izročitev stanovanj lastniku po poteku odpovednega roka – skrajšan postopek.

Sprejeta je bila tudi uskladitev višine neprofitnih najemnin in hkrati prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine, za socialno šibkejše. Prav tako bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, najprej ponuditi v prodajo Stanovanjskemu skladu RS. Ukrep bo pripomogel k izboljšanju stanovanjske politike.

Prav tako se ustanavlja javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika in upravitelja najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS. Sklad bo ob določeni povrnitvi stroškov s strani države najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini  za določen čas (minimalno za 3 leta).

Novela posega tudi v področje sklepanja poslovnih najemov, ki ga ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Od 19. junija 2021 dalje se ZPSPP uporablja samo še za najemna razmerja, sklenjena pred uveljavitvijo (torej pred 19. junija 2021). Po dotičnem datumu se bodo pri sklepanju novih najemnih pogodb za poslovne prostore upoštevale predvsem določbe Obligacijskega zakonika.

Republiški stanovanjski sklad bo do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona se bo to število še povečalo. RS ocenjuje, da bo Slovenija do leta 2025 pridobila okvirno 2000 novih najemnih stanovanj.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Kaj potrebujemo za vstop na Hrvaško in nazaj v Slovenijo

Slovenija je  z rdečega seznama umaknila hrvaške obalne regije Istro, Kvarner in Dalmacijo in jih uvrstila na zeleni seznam, zato vam ob povratku ne bo potrebno delati covid testov, potrebovali pa boste potrdilo o bivanju na tem območju. Na rdečem seznamu še vedno ostajajo Panonska Hrvaška, Grad Zagreb in Severna Hrvaška, zato boste ob povratku napoteni v karanteno za 10 dni. Za vstop na Hrvaško pa še vedno potrebujete  vsa ustrezna potrdila, saj je Slovenija še vedno uvrščena na evropskem rdečem seznamu.

Bliža se čas dopustov in Slovenci se tradicionalno odločamo za dopustovanje na Hrvaškem, zato se mnogi sprašujete, kaj potrebujemo za vstop na Hrvaško in kako se lahko vrnete nazaj v Slovenijo.

Za vstop na Hrvaško brez karantene je potrebno izpolnjevati pogoj PCT: potrdilo o prebolelosti ali cepljenju ali negativen test.

Priporočamo vam, da pred odhodom na Hrvaško na spletni strani Enter Croatia  izpolnite spletni obrazec z osebnimi podatki in podatki o kraju bivanja ter po novem tudi naložite potrdila, ki jih potrebujete za prestop meje.

Za vstop na Hrvaško iz Slovenije potrebujete eno izmed spodaj naštetih potrdil:

  1. potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in cepljenju:
    • ki je starejše od 11 dni in ne več kot 180 dni, ali
    • vključno z enim odmerkom kateregakoli cepiva znotraj 6 mesecev vam omogoča, da vstopite brez negativnega testa ali karantene za obdobje 180 dni od datuma cepljenja.

  1. Potrdilo o negativnem testu:

– negativni hitri  antigenski (HAT) test, ki ni starejši 48 ur od odvzema brisa (potrdilo si lahko natisnete iz portala zVEM, če imate digitalno potrdilo), ali

– negativni hitri PCR test, ki ni starejši od  72 ur  od odvzema brisa, ali

  1. Potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca (zadoščal naj bi že cepilni kartonček, a vam vseeno priporočamo, da si natisnete potrdilo iz portala zVEM)
    • Za cepiva proizvajalcev Pfeizer, AstraZeneca in Moderna po drugem odmerku ni več potrebno čakati 14 dni za veljavnost potrdila.
    • Za cepivo proizvajalca Janssen je potrebno po cepljenju počakati 14 dni za veljavnost potrdila.

V primeru prejema enkratnih odmerkov cepiva proizvajalcev Pfeizer in Moderna je potrdilo veljavno od 22. dneva do največ 42. dneva po prvem odmerku cepljenja.

V primeru prejema enkratnega odmerka cepiva proizvajalcev AstraZeneca je potrdilo veljavno od 22. dneva do največ 84. dneva po prvem odmerku cepljenja.

Lahko pa se odločite, da boste vstopili na Hrvaško brez kateregakoli od zahtevanih potrdil. V tem primeru se vam odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko skrajšate z negativnim hitrim antigenskim (HAT) testom ali PCR testom, ki ga opravite  na Hrvaškem.  Priporočamo vam, da preverite seznam lokacij na Hrvaškem, kjer lahko opravite teste.

Med izjeme za vstop brez potrdil ali karantene sodijo otroci mlajši od 12 let, a le če jih spremljajo starši ali skrbniki, ki imajo ustrezna potrdila za vstop brez karantene.

Med izjeme za vstop na Hrvaško brez potrdil ali karantene sodijo tudi potniki v tranzitu za največ 12 ur, čezmejni delavci ali delavci v kritični infrastrukturi,  šolarji ali če je to potrebno zaradi nujnih družinskih razlogov, nujnih zdravstvenih posegov ali to zahtevajo nujni poslovni razlogi. Slednji razlog je potrebno izkazati z vabilom na sestanek na Hrvaškem.

Kaj je potrebno za povratek v Slovenijo, je odvisno ali se vračamo iz zelene regije ali iz regije, ki je na rdečem seznamu.

Hrvaška obala (Istra, Kvarner in Dalmacija) je na slovenskem zelenem seznamu, zato ob vrnitvi  iz teh regij ne boste potrebovali nobenih dodatnih potrdil glede testov, cepljenja ali prebolelosti. Vseeno pa morate imeti s seboj dokazilo, da se resnično vračate iz zelene regije. Zadošča račun nastanitve, prijava bivanja ali podobno.

Iz ostalih hrvaških regij, ki so uvrščene na rdeči seznam, pa je potrebno izpolnjevati pogoj PCT za povratek v Slovenijo.

Za povratek  v Slovenijo iz rdečih hrvaških regij potrebujete eno izmed spodaj naštetih potrdil:

  1. potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in cepljenju:
  • vključno z enim odmerkom kateregakoli cepiva, ki ga prizna Slovenija znotraj 8 mesecev od pozitivnega PCR testa. Ta izjema velja takoj po cepljenju.
  •  dokazilo o pozitivnem rezultatu PCR testa, ki je starejše od 10 dni in ne več kot  6 mesecev
  • ali potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela covid-19 in od simptomov ni minilo več kot 6 mesecev

  1. Potrdilo o negativnem testu:

– negativni hitri  antigenski (HAT) test, ki ni starejši 48 ur od odvzema brisa, ali

– negativni hitri PCR test, ki ni starejši od  48 ur  od odvzema brisa, ali

  1. Potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca
    • Za cepivo proizvajalca Pfizer se zahteva, da je preteklo najmanj 7 dni od drugega odmerka,
    • Za cepiva proizvajalcev Moderna, Sputnik, Sinovac ali Sinopharm se zahteva, da je preteklo najmanj 14 dni od prejema drugega odmerka
    • Za cepiva proizvajalcev AstraZeneca ali Covishield se zahteva, da je preteklo najmanj 21 dni od prvega odmerka,
    • Za cepivo proizvajalca Johnson & Johnson se zahteva, da je preteklo najmanj 14 dni od prvega odmerka.

V primeru, da pri vstopu v Slovenijo ne boste imeli ustreznih potrdil in ne sodite med izjeme, za katere se ne zahteva karantena ali PCR test, boste napoteni v 10 dnevno karanteno. A pozor, karanteno lahko odpravite s PCR testom, a šele peti dan po odrejeni karanteni.

Med izjeme za vstop brez karantene in PCR testa sodijo osebe v tranzitu za največ 12 ur, otroci, ki so mlajši od 15 let ob spremstvu staršev ali skrbnikov, ki imajo ustrezna potrdila za vstop brez karantene. Kdo vse še  sodi med izjeme si si lahko preberete na spletni strani gov.si.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Na voljo 11,3 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Prihodnost našega gospodarstva je močno odvisna od vlaganja v človeške vire. Ključnega pomena pa je, da je vlaganje v človeške vire zasnovano tako, da dosežemo cilj izboljšanja človeškega kapitala in baze znanja. Prav to je eden izmed glavnih ciljev, ki ga Slovenija želi doseči s pomočjo finančnih sredstev, ki jih ima na voljo v okviru finančnih mehanizmov partneric Evropske unije.

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP) sta edinstvena finančna instrumenta, ki predstavljata temelj za krepitev mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Islandijo, Lihtenštajnom ter Norveško. Glavni namen mehanizmov je zmanjšanje tako gospodarskih kot tudi socialnih razlik v Evropi. Za doseganje namena je bilo oblikovanih pet programov, med drugim tudi program, ki je namenjen krepitvi človeških virov.

Pod okriljem programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, katerega nosilec je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma 2014 – 2021. Za izboljšanje na področjih izobraževanja in usposabljanja, štipendij, vajeništva in podjetništva za mlade ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je skupno na razpolago kar 11.299.156,00 EUR.

Da bomo skupaj lahko dosegli zastavljene cilje, k prijavi pozivamo vse pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki načrtujejo izvedbo projektov, ki bodo pripomogli k izboljšanju spretnosti, sposobnosti in znanja ljudi skladno s pogoji javnega razpisa.

Posamezna partnerstva bodo za izvedbo svojih projektov, ki morajo trajati med 12 in 24 mesecev, prejela od 200.000 € do 500.000 €/1.000.000 € . Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov.

Vlogo mora predložiti nosilec projekta preko elektronskega sistema za spremljanje eMS. Rok za prijavo projektov se izteče 30. septembra 2021 ob 12.00 uri.

Več o pogojih in prijavi si preberite na https://www.norwaygrants.si/razpisi/izobrazevanje/

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija