IZPOLNJEVANJE POGOJEV PCT  v praksi

Da se boste podjetniki lažje organizirali, smo za vas zbrali nekaj pomembnih napotkov v povezavi z izpolnjevanjem pogoja PCT po novem:

  1. Testiranje za zaposlene: 

Vaši zaposleni se morajo testirati 1-krat tedensko. Samotestiranje pomeni, da test opravijo sami, materiale za testiranje pa morate zagotoviti vi kot delodajalec. Svetujemo, da se test opravi ob prihodu na delovno mesto ob navzočnosti posebej določene odgovorne osebe, rezultati pa se vpišejo v poseben evidenčni list. Testiranja naj bodo vedno na isti dan v tednu in ob približno istem času. (Za cepljene in prebolevnike- 180 dni – testiranje ni potrebno.)

Prav tako bodite pozorni, da boste ustrezno spremenili oceno tveganja na delovnem mestu (varstvo pri delu) in izjavo o seznanitvi z oceno tveganja dali v podpis vsem zaposlenim.

  1. Delo študentov:

Če za vas delajo študenti ali dijaki, dobijo sete za samotestiranje v katerikoli lekarni. Pripada jim pet brezplačnih testov mesečno. Za dvig testov potrebujejo osebni dokument in zdravstveno izkaznico, ponekod svetujejo še dijaško ali študentsko izkaznico oziroma drugo dokazilo o statusu.

  1. Samozaposleni:

Po novem se lahko samozaposleni testirajo sami, enako kot drugi zaposleni.

  1. Stranke:

Stranke potrebujejo drugačna dokazila PCT. Če ne morejo dokazati, da so korono preboleli (180 dni), ali da so se cepili, se morajo testirati vsakih 48 ur v zato pristojnih inštitucijah (kot smo se do konca avgusta testirali vsi). Ta test je plačljiv.

Povedano drugače: Če se morate testirati za službo, ta test ne velja, ko ste v vlogi stranke. Potrebujete drugačnega, ki velja 48 ur. Test za službo pa velja 7 dni, ker se testira z drugim namenom, kot del presejalnega programa.

Ponudnik blaga ali storitev je dolžan preveriti, ali stranka izpolnjuje PCT pogoj. Preveriti ga je treba že na vratih, na vstopu v vaše prostore.

Vhode morate imeti ustrezno označene s »PCT nalepkami«. Najdete jih tudi na spletu.

  1. Izjeme:

Za obisk živilske trgovine ali lekarne (ki nista v trgovskem centru oz. nakupovalnem središču) pogoj PCT ne velja.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) se je v obdobju od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021 uredil interventni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Višina nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je v ZNUPZ različno določena glede na razlog oz. okoliščine, zaradi katerih je bil delavec v karanteni na domu.

 

V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZNUPZ je delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Višina nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je v ZNUPZ različno določena glede na razlog oz. okoliščine, zaradi katerih je bil delavec v karanteni na domu, in sicer ZNUPZ v 27. členu določa podlago odsotnosti z dela delavca v primeru karantene na domu po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca (80 odstotkov osnove), ter v primeru karantene na domu po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca (100 odstotkov osnove). Nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (sedmi odstavek 27. člena ZNUPZ).

 

Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu (četrti odstavek 27. člena ZNUPZ) ter najpozneje v treh delovnih dneh od prejema dokazila o napotitvi v karanteno na domu to posredovati delodajalcu (peti odstavek 27. člena ZNUPZ).

 

V kolikor ima delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, v skladu z ZNUPZ opravičeno podlago odsotnosti z dela, lahko delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz sedmega odstavka 29. člena ZNUPZ, uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za tega delavca, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu (četrti odstavek 25. člena ZNUPZ).

 

Z interventnim zakonom ZNUPZ se je torej v obdobju trajanja ukrepov od 25. do 35. člena ZNUPZ (tj. od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021) posebej uredila podlaga odsotnosti z dela delavcev, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne morejo opravljati dela. V kolikor pa v primeru napotitve v karanteno na domu delavca ni podana opravičena odsotnost delavca z dela v skladu z ZNUPZ, je potrebno preveriti vse okoliščine posameznega primera in napotitev v karanteno na domu ter nemožnost opravljanja dela presojati znotraj vseh dejstev tudi v okviru drugih podlag odsotnosti z dela v skladu z ZDR-1.

 

V kolikor delavec zaradi karantene na domu ne more opravljati dela in hkrati ni podana podlaga odsotnosti v skladu z ZNUPZ (27. člen ZNUPZ), se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o ustrezni podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca v skladu z ZDR-1.

 

V zvezi z napotitvijo delavca v karanteno na domu še pojasnjujemo, da v kolikor delodajalec delavcu v tem času organizira delo na domu, potem delavec v tem času ni odsoten, ampak še vedno opravlja delo in posledično za to obdobje prejme plačo. Obširnejša pojasnila v zvezi z obveznostjo opravljanja dela na domu ali drugem kraju zaradi izvajanja ukrepov preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 na podlagi 169. člena ZDR-1 so dostopna na spletni strani.

NAČRT ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

Slovenski načrt za okrevanja in odpornost – NOO je podlaga za črpanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost NextGenEU, je bil potrjen na Svetu EU. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo do leta 2026 načrtuje 427 milijonov evrov nepovratnih sredstev sofinanciranja naložb na sedmih različnih vsebinskih področjih. Sredstva bodo namenjena malim srednjim in velikim podjetjem (vključno s podjetji na območju zahodne regije). Največji poudarek bo na investicijskih spodbudah za sledeča vsebinska področja;

  • Energetska učinkovitost v gospodarstvu v višini 5 milijonov evrov;
  • Krožno gospodarstvo v višini 20 milijonov evrov;
  • Spodbujanje kapacitet za domačo predelavo lesa v višini 28 milijonov evrov;
  • Digitalna transformacija gospodarstva v višini 56,5 milijona evrov;
  • Raziskave, razvoj in inovacije v višini 80 milijonov evrov;
  • Dvig produktivnosti, prijazno okolje za investitorje v višini 157,5 milijona evrov;
  • Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino v višini 80 milijonov evrov.

S pomočjo načrta za okrevanje in odpornost bo gospodarstvo doseglo;

  • večje dodane vrednosti in konkurenčnosti;
  • visokotehnološke opremljenosti;
  • prestrukturiranja v bolj odporne sisteme;
  • dvojnega, to je zelenega in digitalnega prehoda.

Ukrepi za spodbujanje podjetništva in investicij, bodo razpisani najkasneje v prvem in drugem kvartalu leta 2022. Pogodbe s podjetji morajo biti sklenjene do leta 2024, izplačila pa se bodo izvajala do prve polovice leta 2026.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

 

 

Sprememba povračila stroškov prevoza na delo

Nedavno so bile sprejete spremembe o davčni obravnavi povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Glavna novost je sprememba povračila stroškov prevoza na delo in z dela. S sprejetjem uredbe se je nanovo določil znesek, do katerega se stroški prevoza na delo in z dela ne vštevajo v davčno osnovo.

Znesek se vrača na višino 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. V primeru uveljavitve povračila stroškov transporta z javnim prevozom, je po novem davčno razbremenjen znesek v višini 30 evrov, oziroma v celoti neobdavčen znesek povračila vozovnice za javni potniški promet (obvezna predložitev nakupa poimenske vozovnice).

Kadar skupni znesek stroškov prevoza za posamezni mesec, ne presega 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza v omenjenem znesku.

Pogoja, pod katerima se delojemalcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj do višine 140 evrov, sta;

  • vsaj en dan prisotnosti na delu in
  • vsaj en kilometer oddaljenosti od kraja običajnega prebivališča delojemalca do delovnega mesta.

Predhodna ureditev je zajemala neobdavčenje dela povračila stroškov prevoz na delo in z dela z višino imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), kar pa se s spremembo Uredbe odpravlja.

Glede na navedbe GOV.SI, se Uredba začne uporabljati za povračila potnih stroškov za mesec julij 2021 za delojemalce, na katere se nanaša dogovor med delodajalci in sindikati javnega sektorja, in za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za vse ostale delojemalce za mesec september 2021.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

 

Od sobote, 19. junija dalje je potrebno za povratek iz Hrvaške predložiti hitri test ali PCR test

Slovenija je  v soboto, 19. junija,  spremenila sistem za  vstop v državo in ob temno rdečih, rdečih in zelenih državah, je dodala še oranžne.   Po novem je na oranžnem seznamu celotna  hrvaška obala, kar pomeni, da  je ob povratku za vstop v Slovenijo potrebno imeti negativni hitri test ali PCR test.

Opozarjamo, da so pri povratku iz rdečih in oranžnih območij potrebna  potrdila o testiranju, cepljenju ali prebolelosti. V primeru  povratka iz rdečih območij  se še vedno zahteva karantena  kljub negativnem PCR testu.

Povratek iz zelenega območja

Če se vračate  iz zelenega območja nazaj v Slovenijo vam  ni potrebno imeti covid potrdil,  morate pa predložiti  potrdilo o bivanju v zelenem območju npr. plačilo kampiranja, potrdilo o prijavi gosta ali plačani turistični taksi.  Če potrdila nimate in ne morete dokazati bivanja v zelenem območju, se šteje, da prihaja z območja na rdečem seznamu.

Povratek iz oranžnega območja

Če se vračate iz oranžnih območij, kamor po novem sodi tudi celotna obalna Hrvaška, morate predložiti  hitri test, ki ni starejši od  48 ur od odvzema brisa ali PCR test, ki ni starejši  72 ur od odvzema brisa, ali druga potrdila o prebolelosti ali cepljenju. Če nimate treznih potrdil, se vam odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko prekinete šele peti dan po prihodu v Slovenijo z negativnim PCR testom.

Povratek iz oranžnega območja

Za vrnitev iz oranžnih območij ( po novem je ornažna tudi celotna hrvaška obala) je potrebno imeti hitri test max. 48h od odvzema brisa ali PCR test max. 72h, ali druga potrdila o prebolelosti ali cepljenju (spisek je spodaj). Če oseba nima ustreznih potrdil, se ji odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko prekine šele peti dan po prihodu v Slovenijo z negativnim PCR testom.

Povratek iz rdeče ali temnordeče države

Če se vračate iz rdečega ali temnordečega območja ni razlike glede pogojev za vstop v Slovenijo.  Opozarjamo, da po novem vstop iz teh regij ni mogoč s hitrim covid testom, ampak je potreben vsaj PCR test, ki ni starejši 72 ur od odvzema brisa, kljub temu pa se osebo  še vedno napoti v 10 dnevno karanteno na domu.  Osebo se ne napoti v karanteno,  LE če predloži potrdilo o prebolelosti ali cepljenju.

Pogoji za vstop v Slovenijo iz oranžnega ali rdečega območja brez karantene

– negativni hitri test (ne velja za rdeča območja), ki ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Test je lahko narejen v EU, schengenskega območja, Avstraliji, Izraelu, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Veliki Britaniji in Severni Irski ali ZDA ali na kontrolnih točkah letalskih povezavah iz Turčije

– negativni PCR test, ki ne sme biti starejši od 72 ur od odvzema brisa in je lahko narejen v EU ali državah schengna, Srbiji, Veliki Britaniji ali ZDAna letališčih pa se ob vstopu v Slovenijo priznavajo tudi PCR testi iz Turčije.

– potrdilo pozitivnem rezultatu PCR testa, ki je starejše od 10 dni in ne več kot 6 mesecev (iz EU držav), ali potrdilo zdravnika (samo iz EU, schengna, Srbija, VB ali ZDA), da je oseba prebolela covid-19 in od simptomov ni minilo več kot 6 mesecev

– dokazilo o cepljenju zoper covid-19 s katerim oseba dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva Pfizer preteklo najmanj 7 dni ali cepiva Moderna, Sputnik, Sinovac ali Sinopharm najmanj 14 dni, od prejema prvega odmerka cepiv AstraZeneca ali Covishield najmanj 21 dni in  prvega odmerka Johnson & Johnson najmanj 14 dni

– osebe, ki so prebolele covid-19 in so bile znotraj 8 mesecev po pozitivnem PCR testu cepljene z vsaj enim odmerkom cepiva, ki ga prizna Slovenija. Ta izjema za osebe prične veljati takoj po cepljenju.

Oseba, ki ne izpolnjuje pogojev oz. ne sodi med eno od izjem, bo na meji napotena v 10 dnevno karanteno, ki pa jo je možno skrajšati s PCR testom peti dan po odrejeni karanteni.

 

 

Velike novosti na trgu najemniških stanovanj

 

 Državni zbor je z 52 glasovi za  sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki vključuje ključne rešitve za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj. Spremembe se dotikajo predvsem področja ureditve določenih predhodno prezrtih vidikov stanovanjske politike. Še posebej je obravnavana tematika dostopa do najemniških stanovanj, varovanja in povečanja stanovanjskega proračuna in pristojnosti stanovanjske inšpekcije. Zakon je na novo uredil vprašanje odpovedi najemne pogodbe za stanovanja in izročitev stanovanj lastniku po poteku odpovednega roka – skrajšan postopek.

Sprejeta je bila tudi uskladitev višine neprofitnih najemnin in hkrati prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine, za socialno šibkejše. Prav tako bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, najprej ponuditi v prodajo Stanovanjskemu skladu RS. Ukrep bo pripomogel k izboljšanju stanovanjske politike.

Prav tako se ustanavlja javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika in upravitelja najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS. Sklad bo ob določeni povrnitvi stroškov s strani države najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini  za določen čas (minimalno za 3 leta).

Novela posega tudi v področje sklepanja poslovnih najemov, ki ga ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Od 19. junija 2021 dalje se ZPSPP uporablja samo še za najemna razmerja, sklenjena pred uveljavitvijo (torej pred 19. junija 2021). Po dotičnem datumu se bodo pri sklepanju novih najemnih pogodb za poslovne prostore upoštevale predvsem določbe Obligacijskega zakonika.

Republiški stanovanjski sklad bo do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona se bo to število še povečalo. RS ocenjuje, da bo Slovenija do leta 2025 pridobila okvirno 2000 novih najemnih stanovanj.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Kaj potrebujemo za vstop na Hrvaško in nazaj v Slovenijo

Slovenija je  z rdečega seznama umaknila hrvaške obalne regije Istro, Kvarner in Dalmacijo in jih uvrstila na zeleni seznam, zato vam ob povratku ne bo potrebno delati covid testov, potrebovali pa boste potrdilo o bivanju na tem območju. Na rdečem seznamu še vedno ostajajo Panonska Hrvaška, Grad Zagreb in Severna Hrvaška, zato boste ob povratku napoteni v karanteno za 10 dni. Za vstop na Hrvaško pa še vedno potrebujete  vsa ustrezna potrdila, saj je Slovenija še vedno uvrščena na evropskem rdečem seznamu.

Bliža se čas dopustov in Slovenci se tradicionalno odločamo za dopustovanje na Hrvaškem, zato se mnogi sprašujete, kaj potrebujemo za vstop na Hrvaško in kako se lahko vrnete nazaj v Slovenijo.

Za vstop na Hrvaško brez karantene je potrebno izpolnjevati pogoj PCT: potrdilo o prebolelosti ali cepljenju ali negativen test.

Priporočamo vam, da pred odhodom na Hrvaško na spletni strani Enter Croatia  izpolnite spletni obrazec z osebnimi podatki in podatki o kraju bivanja ter po novem tudi naložite potrdila, ki jih potrebujete za prestop meje.

Za vstop na Hrvaško iz Slovenije potrebujete eno izmed spodaj naštetih potrdil:

  1. potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in cepljenju:
    • ki je starejše od 11 dni in ne več kot 180 dni, ali
    • vključno z enim odmerkom kateregakoli cepiva znotraj 6 mesecev vam omogoča, da vstopite brez negativnega testa ali karantene za obdobje 180 dni od datuma cepljenja.

  1. Potrdilo o negativnem testu:

– negativni hitri  antigenski (HAT) test, ki ni starejši 48 ur od odvzema brisa (potrdilo si lahko natisnete iz portala zVEM, če imate digitalno potrdilo), ali

– negativni hitri PCR test, ki ni starejši od  72 ur  od odvzema brisa, ali

  1. Potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca (zadoščal naj bi že cepilni kartonček, a vam vseeno priporočamo, da si natisnete potrdilo iz portala zVEM)
    • Za cepiva proizvajalcev Pfeizer, AstraZeneca in Moderna po drugem odmerku ni več potrebno čakati 14 dni za veljavnost potrdila.
    • Za cepivo proizvajalca Janssen je potrebno po cepljenju počakati 14 dni za veljavnost potrdila.

V primeru prejema enkratnih odmerkov cepiva proizvajalcev Pfeizer in Moderna je potrdilo veljavno od 22. dneva do največ 42. dneva po prvem odmerku cepljenja.

V primeru prejema enkratnega odmerka cepiva proizvajalcev AstraZeneca je potrdilo veljavno od 22. dneva do največ 84. dneva po prvem odmerku cepljenja.

Lahko pa se odločite, da boste vstopili na Hrvaško brez kateregakoli od zahtevanih potrdil. V tem primeru se vam odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko skrajšate z negativnim hitrim antigenskim (HAT) testom ali PCR testom, ki ga opravite  na Hrvaškem.  Priporočamo vam, da preverite seznam lokacij na Hrvaškem, kjer lahko opravite teste.

Med izjeme za vstop brez potrdil ali karantene sodijo otroci mlajši od 12 let, a le če jih spremljajo starši ali skrbniki, ki imajo ustrezna potrdila za vstop brez karantene.

Med izjeme za vstop na Hrvaško brez potrdil ali karantene sodijo tudi potniki v tranzitu za največ 12 ur, čezmejni delavci ali delavci v kritični infrastrukturi,  šolarji ali če je to potrebno zaradi nujnih družinskih razlogov, nujnih zdravstvenih posegov ali to zahtevajo nujni poslovni razlogi. Slednji razlog je potrebno izkazati z vabilom na sestanek na Hrvaškem.

Kaj je potrebno za povratek v Slovenijo, je odvisno ali se vračamo iz zelene regije ali iz regije, ki je na rdečem seznamu.

Hrvaška obala (Istra, Kvarner in Dalmacija) je na slovenskem zelenem seznamu, zato ob vrnitvi  iz teh regij ne boste potrebovali nobenih dodatnih potrdil glede testov, cepljenja ali prebolelosti. Vseeno pa morate imeti s seboj dokazilo, da se resnično vračate iz zelene regije. Zadošča račun nastanitve, prijava bivanja ali podobno.

Iz ostalih hrvaških regij, ki so uvrščene na rdeči seznam, pa je potrebno izpolnjevati pogoj PCT za povratek v Slovenijo.

Za povratek  v Slovenijo iz rdečih hrvaških regij potrebujete eno izmed spodaj naštetih potrdil:

  1. potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in cepljenju:
  • vključno z enim odmerkom kateregakoli cepiva, ki ga prizna Slovenija znotraj 8 mesecev od pozitivnega PCR testa. Ta izjema velja takoj po cepljenju.
  •  dokazilo o pozitivnem rezultatu PCR testa, ki je starejše od 10 dni in ne več kot  6 mesecev
  • ali potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela covid-19 in od simptomov ni minilo več kot 6 mesecev

  1. Potrdilo o negativnem testu:

– negativni hitri  antigenski (HAT) test, ki ni starejši 48 ur od odvzema brisa, ali

– negativni hitri PCR test, ki ni starejši od  48 ur  od odvzema brisa, ali

  1. Potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca
    • Za cepivo proizvajalca Pfizer se zahteva, da je preteklo najmanj 7 dni od drugega odmerka,
    • Za cepiva proizvajalcev Moderna, Sputnik, Sinovac ali Sinopharm se zahteva, da je preteklo najmanj 14 dni od prejema drugega odmerka
    • Za cepiva proizvajalcev AstraZeneca ali Covishield se zahteva, da je preteklo najmanj 21 dni od prvega odmerka,
    • Za cepivo proizvajalca Johnson & Johnson se zahteva, da je preteklo najmanj 14 dni od prvega odmerka.

V primeru, da pri vstopu v Slovenijo ne boste imeli ustreznih potrdil in ne sodite med izjeme, za katere se ne zahteva karantena ali PCR test, boste napoteni v 10 dnevno karanteno. A pozor, karanteno lahko odpravite s PCR testom, a šele peti dan po odrejeni karanteni.

Med izjeme za vstop brez karantene in PCR testa sodijo osebe v tranzitu za največ 12 ur, otroci, ki so mlajši od 15 let ob spremstvu staršev ali skrbnikov, ki imajo ustrezna potrdila za vstop brez karantene. Kdo vse še  sodi med izjeme si si lahko preberete na spletni strani gov.si.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Na voljo 11,3 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Prihodnost našega gospodarstva je močno odvisna od vlaganja v človeške vire. Ključnega pomena pa je, da je vlaganje v človeške vire zasnovano tako, da dosežemo cilj izboljšanja človeškega kapitala in baze znanja. Prav to je eden izmed glavnih ciljev, ki ga Slovenija želi doseči s pomočjo finančnih sredstev, ki jih ima na voljo v okviru finančnih mehanizmov partneric Evropske unije.

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP) sta edinstvena finančna instrumenta, ki predstavljata temelj za krepitev mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Islandijo, Lihtenštajnom ter Norveško. Glavni namen mehanizmov je zmanjšanje tako gospodarskih kot tudi socialnih razlik v Evropi. Za doseganje namena je bilo oblikovanih pet programov, med drugim tudi program, ki je namenjen krepitvi človeških virov.

Pod okriljem programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, katerega nosilec je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma 2014 – 2021. Za izboljšanje na področjih izobraževanja in usposabljanja, štipendij, vajeništva in podjetništva za mlade ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je skupno na razpolago kar 11.299.156,00 EUR.

Da bomo skupaj lahko dosegli zastavljene cilje, k prijavi pozivamo vse pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki načrtujejo izvedbo projektov, ki bodo pripomogli k izboljšanju spretnosti, sposobnosti in znanja ljudi skladno s pogoji javnega razpisa.

Posamezna partnerstva bodo za izvedbo svojih projektov, ki morajo trajati med 12 in 24 mesecev, prejela od 200.000 € do 500.000 €/1.000.000 € . Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov.

Vlogo mora predložiti nosilec projekta preko elektronskega sistema za spremljanje eMS. Rok za prijavo projektov se izteče 30. septembra 2021 ob 12.00 uri.

Več o pogojih in prijavi si preberite na https://www.norwaygrants.si/razpisi/izobrazevanje/

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Vlada je včeraj obravnavala sprejem novega zakona interventnega zakona o pomoči v turizmu in gospodarstvu, ki pa ostaja v obravnavi. Sprejem naj bi sledil naslednji teden.

 

Delodajalcem v določenih panogah (gostinci, potovalne agencije, …) naj bi država financirala izplačilo regresa za letni dopust. Delodajalci, ki bodo lahko koristil ta ukrep morajo biti registrirani najkasneje do 31. marca 2021, njihovi prihodki glede na prješnje leto pa morajo izpolnjevati pogoj upada za vsaj 10 %.

 

Razlog za prekinitev vladne obravnave je pismo gospodarstvenikov premierju Janezu Janši, s katerim se bodo tako sestali v petek na Brdu pri Kranju. Neuradno naj bi se zapletlo pri višine enkratne denarne pomoči podjetjem.

Vlada bo danes predvidoma obravnavala predloga interventnega zakona za pomoč turizmu, gostinstvu in drugim panogam, ki jih je epidemija covida-19 najbolj prizadela. Zakon naj bi med drugim prinesel enkratno pomoč podjetjem, podaljšanje pomoči samozaposlenim in nove turistične bone.

 

Zakon bo predvidoma prinesel še novo izdajo turističnih bonov, je konec maja potrdil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Po njegovih besedah naj bi bilo bone mogoče ob turizmu in gostinstvu koristiti za širši nabor storitev, tudi za kulturne, športne in rekreativne dejavnosti. Po zadnjem predlogu naj bi vsak, ki bo imel konec meseca v Sloveniji stalno prebivališče, ne glede na starost, prejel bon v vrednosti 120 evrov.

 

Novi boni naj bi bili veljavni do konca letošnjega leta. Boni, ki so bili izdani lani, pa so sprva veljali do konca leta 2020, a je vlada njihovo veljavnost podaljšala – prav tako do konca letošnjega leta.

 

Vir: RTV, 24 ur