Velike novosti na trgu najemniških stanovanj

 

 Državni zbor je z 52 glasovi za  sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki vključuje ključne rešitve za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj. Spremembe se dotikajo predvsem področja ureditve določenih predhodno prezrtih vidikov stanovanjske politike. Še posebej je obravnavana tematika dostopa do najemniških stanovanj, varovanja in povečanja stanovanjskega proračuna in pristojnosti stanovanjske inšpekcije. Zakon je na novo uredil vprašanje odpovedi najemne pogodbe za stanovanja in izročitev stanovanj lastniku po poteku odpovednega roka – skrajšan postopek.

Sprejeta je bila tudi uskladitev višine neprofitnih najemnin in hkrati prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine, za socialno šibkejše. Prav tako bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, najprej ponuditi v prodajo Stanovanjskemu skladu RS. Ukrep bo pripomogel k izboljšanju stanovanjske politike.

Prav tako se ustanavlja javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika in upravitelja najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS. Sklad bo ob določeni povrnitvi stroškov s strani države najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini  za določen čas (minimalno za 3 leta).

Novela posega tudi v področje sklepanja poslovnih najemov, ki ga ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Od 19. junija 2021 dalje se ZPSPP uporablja samo še za najemna razmerja, sklenjena pred uveljavitvijo (torej pred 19. junija 2021). Po dotičnem datumu se bodo pri sklepanju novih najemnih pogodb za poslovne prostore upoštevale predvsem določbe Obligacijskega zakonika.

Republiški stanovanjski sklad bo do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona se bo to število še povečalo. RS ocenjuje, da bo Slovenija do leta 2025 pridobila okvirno 2000 novih najemnih stanovanj.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Kaj potrebujemo za vstop na Hrvaško in nazaj v Slovenijo

Slovenija je  z rdečega seznama umaknila hrvaške obalne regije Istro, Kvarner in Dalmacijo in jih uvrstila na zeleni seznam, zato vam ob povratku ne bo potrebno delati covid testov, potrebovali pa boste potrdilo o bivanju na tem območju. Na rdečem seznamu še vedno ostajajo Panonska Hrvaška, Grad Zagreb in Severna Hrvaška, zato boste ob povratku napoteni v karanteno za 10 dni. Za vstop na Hrvaško pa še vedno potrebujete  vsa ustrezna potrdila, saj je Slovenija še vedno uvrščena na evropskem rdečem seznamu.

Bliža se čas dopustov in Slovenci se tradicionalno odločamo za dopustovanje na Hrvaškem, zato se mnogi sprašujete, kaj potrebujemo za vstop na Hrvaško in kako se lahko vrnete nazaj v Slovenijo.

Za vstop na Hrvaško brez karantene je potrebno izpolnjevati pogoj PCT: potrdilo o prebolelosti ali cepljenju ali negativen test.

Priporočamo vam, da pred odhodom na Hrvaško na spletni strani Enter Croatia  izpolnite spletni obrazec z osebnimi podatki in podatki o kraju bivanja ter po novem tudi naložite potrdila, ki jih potrebujete za prestop meje.

Za vstop na Hrvaško iz Slovenije potrebujete eno izmed spodaj naštetih potrdil:

  1. potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in cepljenju:
    • ki je starejše od 11 dni in ne več kot 180 dni, ali
    • vključno z enim odmerkom kateregakoli cepiva znotraj 6 mesecev vam omogoča, da vstopite brez negativnega testa ali karantene za obdobje 180 dni od datuma cepljenja.

  1. Potrdilo o negativnem testu:

– negativni hitri  antigenski (HAT) test, ki ni starejši 48 ur od odvzema brisa (potrdilo si lahko natisnete iz portala zVEM, če imate digitalno potrdilo), ali

– negativni hitri PCR test, ki ni starejši od  72 ur  od odvzema brisa, ali

  1. Potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca (zadoščal naj bi že cepilni kartonček, a vam vseeno priporočamo, da si natisnete potrdilo iz portala zVEM)
    • Za cepiva proizvajalcev Pfeizer, AstraZeneca in Moderna po drugem odmerku ni več potrebno čakati 14 dni za veljavnost potrdila.
    • Za cepivo proizvajalca Janssen je potrebno po cepljenju počakati 14 dni za veljavnost potrdila.

V primeru prejema enkratnih odmerkov cepiva proizvajalcev Pfeizer in Moderna je potrdilo veljavno od 22. dneva do največ 42. dneva po prvem odmerku cepljenja.

V primeru prejema enkratnega odmerka cepiva proizvajalcev AstraZeneca je potrdilo veljavno od 22. dneva do največ 84. dneva po prvem odmerku cepljenja.

Lahko pa se odločite, da boste vstopili na Hrvaško brez kateregakoli od zahtevanih potrdil. V tem primeru se vam odredi 10 dnevna karantena, ki jo lahko skrajšate z negativnim hitrim antigenskim (HAT) testom ali PCR testom, ki ga opravite  na Hrvaškem.  Priporočamo vam, da preverite seznam lokacij na Hrvaškem, kjer lahko opravite teste.

Med izjeme za vstop brez potrdil ali karantene sodijo otroci mlajši od 12 let, a le če jih spremljajo starši ali skrbniki, ki imajo ustrezna potrdila za vstop brez karantene.

Med izjeme za vstop na Hrvaško brez potrdil ali karantene sodijo tudi potniki v tranzitu za največ 12 ur, čezmejni delavci ali delavci v kritični infrastrukturi,  šolarji ali če je to potrebno zaradi nujnih družinskih razlogov, nujnih zdravstvenih posegov ali to zahtevajo nujni poslovni razlogi. Slednji razlog je potrebno izkazati z vabilom na sestanek na Hrvaškem.

Kaj je potrebno za povratek v Slovenijo, je odvisno ali se vračamo iz zelene regije ali iz regije, ki je na rdečem seznamu.

Hrvaška obala (Istra, Kvarner in Dalmacija) je na slovenskem zelenem seznamu, zato ob vrnitvi  iz teh regij ne boste potrebovali nobenih dodatnih potrdil glede testov, cepljenja ali prebolelosti. Vseeno pa morate imeti s seboj dokazilo, da se resnično vračate iz zelene regije. Zadošča račun nastanitve, prijava bivanja ali podobno.

Iz ostalih hrvaških regij, ki so uvrščene na rdeči seznam, pa je potrebno izpolnjevati pogoj PCT za povratek v Slovenijo.

Za povratek  v Slovenijo iz rdečih hrvaških regij potrebujete eno izmed spodaj naštetih potrdil:

  1. potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in cepljenju:
  • vključno z enim odmerkom kateregakoli cepiva, ki ga prizna Slovenija znotraj 8 mesecev od pozitivnega PCR testa. Ta izjema velja takoj po cepljenju.
  •  dokazilo o pozitivnem rezultatu PCR testa, ki je starejše od 10 dni in ne več kot  6 mesecev
  • ali potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela covid-19 in od simptomov ni minilo več kot 6 mesecev

  1. Potrdilo o negativnem testu:

– negativni hitri  antigenski (HAT) test, ki ni starejši 48 ur od odvzema brisa, ali

– negativni hitri PCR test, ki ni starejši od  48 ur  od odvzema brisa, ali

  1. Potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca
    • Za cepivo proizvajalca Pfizer se zahteva, da je preteklo najmanj 7 dni od drugega odmerka,
    • Za cepiva proizvajalcev Moderna, Sputnik, Sinovac ali Sinopharm se zahteva, da je preteklo najmanj 14 dni od prejema drugega odmerka
    • Za cepiva proizvajalcev AstraZeneca ali Covishield se zahteva, da je preteklo najmanj 21 dni od prvega odmerka,
    • Za cepivo proizvajalca Johnson & Johnson se zahteva, da je preteklo najmanj 14 dni od prvega odmerka.

V primeru, da pri vstopu v Slovenijo ne boste imeli ustreznih potrdil in ne sodite med izjeme, za katere se ne zahteva karantena ali PCR test, boste napoteni v 10 dnevno karanteno. A pozor, karanteno lahko odpravite s PCR testom, a šele peti dan po odrejeni karanteni.

Med izjeme za vstop brez karantene in PCR testa sodijo osebe v tranzitu za največ 12 ur, otroci, ki so mlajši od 15 let ob spremstvu staršev ali skrbnikov, ki imajo ustrezna potrdila za vstop brez karantene. Kdo vse še  sodi med izjeme si si lahko preberete na spletni strani gov.si.

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Na voljo 11,3 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Prihodnost našega gospodarstva je močno odvisna od vlaganja v človeške vire. Ključnega pomena pa je, da je vlaganje v človeške vire zasnovano tako, da dosežemo cilj izboljšanja človeškega kapitala in baze znanja. Prav to je eden izmed glavnih ciljev, ki ga Slovenija želi doseči s pomočjo finančnih sredstev, ki jih ima na voljo v okviru finančnih mehanizmov partneric Evropske unije.

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP) sta edinstvena finančna instrumenta, ki predstavljata temelj za krepitev mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Islandijo, Lihtenštajnom ter Norveško. Glavni namen mehanizmov je zmanjšanje tako gospodarskih kot tudi socialnih razlik v Evropi. Za doseganje namena je bilo oblikovanih pet programov, med drugim tudi program, ki je namenjen krepitvi človeških virov.

Pod okriljem programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, katerega nosilec je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma 2014 – 2021. Za izboljšanje na področjih izobraževanja in usposabljanja, štipendij, vajeništva in podjetništva za mlade ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je skupno na razpolago kar 11.299.156,00 EUR.

Da bomo skupaj lahko dosegli zastavljene cilje, k prijavi pozivamo vse pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki načrtujejo izvedbo projektov, ki bodo pripomogli k izboljšanju spretnosti, sposobnosti in znanja ljudi skladno s pogoji javnega razpisa.

Posamezna partnerstva bodo za izvedbo svojih projektov, ki morajo trajati med 12 in 24 mesecev, prejela od 200.000 € do 500.000 €/1.000.000 € . Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov.

Vlogo mora predložiti nosilec projekta preko elektronskega sistema za spremljanje eMS. Rok za prijavo projektov se izteče 30. septembra 2021 ob 12.00 uri.

Več o pogojih in prijavi si preberite na https://www.norwaygrants.si/razpisi/izobrazevanje/

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Vlada je včeraj obravnavala sprejem novega zakona interventnega zakona o pomoči v turizmu in gospodarstvu, ki pa ostaja v obravnavi. Sprejem naj bi sledil naslednji teden.

 

Delodajalcem v določenih panogah (gostinci, potovalne agencije, …) naj bi država financirala izplačilo regresa za letni dopust. Delodajalci, ki bodo lahko koristil ta ukrep morajo biti registrirani najkasneje do 31. marca 2021, njihovi prihodki glede na prješnje leto pa morajo izpolnjevati pogoj upada za vsaj 10 %.

 

Razlog za prekinitev vladne obravnave je pismo gospodarstvenikov premierju Janezu Janši, s katerim se bodo tako sestali v petek na Brdu pri Kranju. Neuradno naj bi se zapletlo pri višine enkratne denarne pomoči podjetjem.

Vlada bo danes predvidoma obravnavala predloga interventnega zakona za pomoč turizmu, gostinstvu in drugim panogam, ki jih je epidemija covida-19 najbolj prizadela. Zakon naj bi med drugim prinesel enkratno pomoč podjetjem, podaljšanje pomoči samozaposlenim in nove turistične bone.

 

Zakon bo predvidoma prinesel še novo izdajo turističnih bonov, je konec maja potrdil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Po njegovih besedah naj bi bilo bone mogoče ob turizmu in gostinstvu koristiti za širši nabor storitev, tudi za kulturne, športne in rekreativne dejavnosti. Po zadnjem predlogu naj bi vsak, ki bo imel konec meseca v Sloveniji stalno prebivališče, ne glede na starost, prejel bon v vrednosti 120 evrov.

 

Novi boni naj bi bili veljavni do konca letošnjega leta. Boni, ki so bili izdani lani, pa so sprva veljali do konca leta 2020, a je vlada njihovo veljavnost podaljšala – prav tako do konca letošnjega leta.

 

Vir: RTV, 24 ur

Obveznosti po obračunih trošarin in okoljskih dajatev, ki bodo predloženi od 10. 6. 2021 dalje, se plačujejo na prehodne davčne podračune.

 

Z 10. 6. 2021 se spreminjajo podračuni za plačilo trošarin in okoljskih dajatev. Na nove podračune se plačujejo trošarine in okoljske dajatve, obračunane z obračunom, ki ga zavezanec predloži Finančni upravi od 10. 6. 2021 dalje.

 

Prav tako se z 10. 6. 2021 spreminja podračun za plačevanje trošarinske obveznosti za trošarinske zavezance, ki preko portala eCarina ali v papirni obliki oddajajo napovedi – dokumente TRO-NAP oziroma TRO-ZPP.

 

eKartica in eKaticaO za vpogled v stanje dolga iz naslova trošarin in okoljskih dajatev

Vpogled v stanje obveznosti evidentiranih na podlagi obračunov trošarin in okoljskih dajatev predloženih od 10. 6. 2021 dalje se v eDavkih izvede v eKartico oziroma eKarticoO (odprte postavke). Vpogled v stanje obveznosti evidentiranih na podlagi obračunov trošarin in okoljskih dajatev predloženih pred 10. 6. 2021 se v eDavkih še vedno izvede v eKarticoC.

 

Več o plačilu in vpogledu v stanje na spletni strani FURS. 

Na pobudo SPIRIT Slovenija in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila povečanje razpoložljivih sredstev v okviru javnega razpisa razvojno-raziskovalni projekti za odpravo posledic covid-19 na dobrih 10 milijonov evrov in pol.

 

Prvotno je bilo v okviru javnega razpisa na voljo 5 milijonov evrov sredstev. Na pobudo SPIRIT Slovenija in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila povečanje sredstev na dobrih 10 milijonov evrov in pol, s čimer je bilo možno odobriti sofinanciranje večjemu številu prijavljenih projektov.

Več na spletni strani Spirit Slovenija.

Od ponedeljka, 7. junija 2021 se sproščajo omejitve pri izvajanju dimnikarskih storitev in gradbenih del. V celoti je dovoljeno tudi izvajanje kongresne dejavnosti, morajo pa zaposleni in potrošniki izpolnjevati pogoj PCT. Pri osebnem prevzemu blaga, hrane ali pijače ukinjamo prepoved konzumiranja prevzete hrane in pijače na prevzemnih mestih.

 

Rahljamo tudi omejitve pri ponujanju nastanitvenih storitev. Nastanitveni obrati, ki imajo do 60 nastanitvenih enot, lahko od ponedeljka naprej ponujajo nastanitvene storitve do 45 nastanitvenih enot. Nastanitveni obrati, ki imajo nad 60 nastanitvenih enot, pa lahko ponujajo nastanitvene storitve do 75 % zasedenosti nastanitvenega obrata, kar velja tudi za kampe.

 

Pomembna novost je tudi dostopnost bazenov za vse goste, ki izpolnjujejo pogoj PCT, slednjega morajo izpolnjevati tudi zaposleni. Vseeno omejujemo zasedenost razpoložljivih kapacitet na 75 %.

 

Pri trgovskih centrih se namesto zagotavljanja 20 m2 na posamezno stranko določa obveznost zagotavljanja 10 m2 na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru.

 

Za vstop v državo poleg negativnega testa PCR spet veljaven tudi hitri test

 

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati 5. junija in velja do vključno 13. junija 2021.

Izšla je nova številka revije Ceh, glasila Obrtne zbornice Domžale. V Cehu si lahko preberete dva intervjuja:

 

  • Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave Občine Domžale: Takšnega sodelovanja z Obrtno zbornico Domžale si želimo še v prihodnje
  • Grega Avgust Sušnik, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa: Medicina dela v Sloveniji, nujno potrebna sistematična ureditev področja

 

Pisali smo tudi o uspešnih delavnicah Štartaj Domžale 2021, ki smo jih na Obrtni zbornici Domžale izvedli v maju 2021. V Cehu pa lahko najdete tudi prijavnico za Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celje, ki bo v septembru.

Predlog interventnega zakona za pomoč turizmu in gospodarstvu je še v medresorskem usklajevanju – po eni strani gre za podaljševanje ukrepov, hkrati pa uvajanje novih ukrepov za najbolj prizadete panoge.

 

Predlog zakona podaljšuje državno sofinanciranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa do konca leta.

 

Za julij, avgust in september bodo samozaposleni in kmetje s padcem prihodkov upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka med 700 in 1100 evri. Poleg tega naj bi prejeli dodatno pomoč, ki bi bila odvisna od upada prihodkov od prodaje, med 100 in 400 evri na mesec.

 

Predlog predvideva enkratni dodatek za turistična podjetja, gostince, organizatorje dogodkov, potovalne agencije, fitnese, športne klube ter nekatere druge prizadete panoge (male pivovarne, žičničarji, avtobusni prevozi, …). Višina dodatka se izračuna na podlagi padca prihodkov, podjetja pa bi bila upravičena še do 500 evrov na zaposlenega za regres. Finančna uprava bi dodatek izplačala 20. oktobra.

 

Ministrstvo za gospodrastvo je predlagalo nove turistične bone, ki pa bi bili po vrednosti nižji, vendar pa bi jih uporabniki lahko koristili tako za turistične in gostinske namene kot za kulturo, šport in rekreacijo. Bone bi lahko koristili tudi pri tistih ponudnikih, ki lani še niso poslovali.

 

Državni sekretar Simon Zajc je ob prehodu v zeleno fazo za prihodnji teden napovedal dodatna sproščanja v nastanitvenih in gostinskih obratih. Dodal je, da na ministrstvu podpirajo uvedbo zelenega digitalnega potrdila. »O resničnem okrevanju bomo lahko govorili, ko bo mogoče prosto prehajati meje, saj je slovenski turizem zelo odvisen od tujih gostov,« je pojasnil Zajc.

 

Zeleno digitalno potrdilo

 

V Sloveniji se bo digitalno zeleno potrdilo, ki naj bi na ravni Evropske unije zaživelo 1. julija, izdajalo v okviru sistema eZdravje na podlagi podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih. Preko zVem portala bo dostopno pacientom s smsPass mobilno identiteto ali digitalnim potrdilom, je sklenila vlada. Omenjen potrdilo bo lahko izdajal tudi Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ), še vedno pa bodo veljala tudi aktualna dokazila.