Izšla je nova številka revije Ceh, glasila Obrtne zbornice Domžale. V Cehu si lahko preberete dva intervjuja:

 

  • Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave Občine Domžale: Takšnega sodelovanja z Obrtno zbornico Domžale si želimo še v prihodnje
  • Grega Avgust Sušnik, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa: Medicina dela v Sloveniji, nujno potrebna sistematična ureditev področja

 

Pisali smo tudi o uspešnih delavnicah Štartaj Domžale 2021, ki smo jih na Obrtni zbornici Domžale izvedli v maju 2021. V Cehu pa lahko najdete tudi prijavnico za Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celje, ki bo v septembru.

Predlog interventnega zakona za pomoč turizmu in gospodarstvu je še v medresorskem usklajevanju – po eni strani gre za podaljševanje ukrepov, hkrati pa uvajanje novih ukrepov za najbolj prizadete panoge.

 

Predlog zakona podaljšuje državno sofinanciranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa do konca leta.

 

Za julij, avgust in september bodo samozaposleni in kmetje s padcem prihodkov upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka med 700 in 1100 evri. Poleg tega naj bi prejeli dodatno pomoč, ki bi bila odvisna od upada prihodkov od prodaje, med 100 in 400 evri na mesec.

 

Predlog predvideva enkratni dodatek za turistična podjetja, gostince, organizatorje dogodkov, potovalne agencije, fitnese, športne klube ter nekatere druge prizadete panoge (male pivovarne, žičničarji, avtobusni prevozi, …). Višina dodatka se izračuna na podlagi padca prihodkov, podjetja pa bi bila upravičena še do 500 evrov na zaposlenega za regres. Finančna uprava bi dodatek izplačala 20. oktobra.

 

Ministrstvo za gospodrastvo je predlagalo nove turistične bone, ki pa bi bili po vrednosti nižji, vendar pa bi jih uporabniki lahko koristili tako za turistične in gostinske namene kot za kulturo, šport in rekreacijo. Bone bi lahko koristili tudi pri tistih ponudnikih, ki lani še niso poslovali.

 

Državni sekretar Simon Zajc je ob prehodu v zeleno fazo za prihodnji teden napovedal dodatna sproščanja v nastanitvenih in gostinskih obratih. Dodal je, da na ministrstvu podpirajo uvedbo zelenega digitalnega potrdila. »O resničnem okrevanju bomo lahko govorili, ko bo mogoče prosto prehajati meje, saj je slovenski turizem zelo odvisen od tujih gostov,« je pojasnil Zajc.

 

Zeleno digitalno potrdilo

 

V Sloveniji se bo digitalno zeleno potrdilo, ki naj bi na ravni Evropske unije zaživelo 1. julija, izdajalo v okviru sistema eZdravje na podlagi podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih. Preko zVem portala bo dostopno pacientom s smsPass mobilno identiteto ali digitalnim potrdilom, je sklenila vlada. Omenjen potrdilo bo lahko izdajal tudi Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ), še vedno pa bodo veljala tudi aktualna dokazila.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja interventni zakon za turizem, s katerim namerava panogi pomagati pri okrevanju po epidemiji covida-19. Vlada bo zakon, ki bi lahko podjetjem za vnovični zagon prinesel do 100.000 evrov, morda obravnavala že prihodnji mesec. Ali nas čakajo turistični boni – minister Počivalšek ni potrdil, ni zanikal tega predloga.

 

 

Možni predlogi:

 

  • Podjetjem in samozaposlenim, ki so lani imeli upad prihodkov nad 70 odstotkov, bi z zakonom o interventnih ukrepih za turizem pripadala enkratna pomoč za zagon poslovanja, in sicer največ do 100.000 evrov za podjetja in 4800 evrov za samozaposlene.
  • Do takšne pomoči bi bila upravičena tudi podjetja z upadom prihodkov med 50 in 70 odstotki, ki bi lahko računala na do 30.000 evrov enkratne denarne pomoči, samozaposleni z enakim deležem upada pa do 1800 evrov pomoči.
  • Država bi lahko tako povrnila do 80 odstotkov organizacijskih stroškov za prireditve v drugi polovici letošnjega leta, ki jih zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe ne bo mogoče izvesti ali pa se jih bo udeležila polovica manj udeležencev, kot bi se jih sicer.
  • Mesečni temeljni dohodek bi se povečal na 1250 evrov za posameznike z upadom prihodkom med 50 in 70 odstotki ter na 1500 evrov za posameznike, ki so se jim prihodki zmanjšali za več kot 70 odstotkov.
  • Spremenili bi tudi pogoje, ki jih morajo ponudniki turističnih namestitev izpolnjevati, da lahko slovenski državljani pri njih unovčijo turistične bone.
  • Črtanje omejitve najvišje pomoči podjetjem na zaposlenega.

 

Vir: RTV Slovenija.

Sejemsko dejavnost je na četrtkovi dopisni seji z novim odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom sprostila vlada. Odlok velja do 30. maja.

 

 

Za izvajanje sejemske dejavnosti v notranjosti je za obiskovalce določen pogoj PCT, poleg tega bo treba zagotoviti enosmerno gibanje obiskovalcev, število oseb pa bo omejeno na 10 kvadratnih metrov na posameznega obiskovalca. Izjema so mladoletne osebe in osebe, ki potrebujejo spremstvo, in so skupaj z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki v prostoru, v katerem se izvaja sejemska dejavnost, izhaja iz odloka.

 

 

Tudi število oseb v zaprtih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, je po novem omejeno na 10 kvadratnih metrov na posamezno stranko, ne več na 20 kvadratnih metrov, je pa treba še naprej zagotavljati 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru.

 

 

Zaradi večje jasnosti se med primere, naštete med veljavnimi izjemami storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja, dodaja tudi primer opravljanja kongresne dejavnosti za potrošnike. Izjema se ne spreminja, dopolnjen je zgolj primer usposabljanja.

Od sobote dalje število udeležencev na javnih shodih in prireditvah ne bo več številčno omejeno (prej je bilo omejeno na 50 ljudi), ampak zgolj s površino oziroma z medosebno razdaljo.

Vlada je odločila tudi, da za javne kulturne prireditve in druge kulturne storitve ne veljajo določbe odloka, ki ureja začasno prepoved zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s Covidom 19. Poleg tega je v delu o izvajanju javnih kulturnih prireditev dopolnjen pogoj pri omejitvi zasedenosti sedišč v zaprtih javnih prostorih in na prostem.

Sprošča se tudi sejemska dejavnost, a pod določenimi pogoji

V Sloveniji se sprošča tudi sejemska dejavnost pod pogojem testiranja zaposlenih, pri čemer se zagotovi enosmerno gibanje obiskovalcev. Zaradi večje jasnosti se med primere dodaja tudi primer opravljanja kongresne dejavnosti za potrošnike. Kot izjemo od obveznosti testiranja za zaposlene in potrošnike se zaradi poenotenja z drugimi odloki dodaja prebolevnike, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva v obdobju do največ osem mesecev od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma začetka simptomov z odlokom priznanimi cepivi.

S spremembami odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov je v določbi, ki ureja prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih, dodano, da izključno na sediščih ne velja medosebna razdalja 1,5 metra, med končnimi uporabniki pa mora biti eno sedišče prosto, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.

Vlada je podaljšala veljavnost odloka o začasnih omejitvah kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Slovenije. Poleg podaljšanja veljavnosti odloka novela kot izjemo od obveznega testiranja za osebe, ki izvajajo versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje, dodaja enkratno cepljene prebolevnike.

Z Odlokom o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 se ukinjajo kontrolne točke na meji z Madžarsko. Dodana je izjema za vstop brez karantene ali testa za prebolevnike, ki so se v najkasneje v 8 mesecih po pozitivnem PCR testu oziroma začetku simptomov cepili vsaj z enim odmerkom cepiva, ki ga priznava Republika Slovenija. Ustrezna zaščita za prebolevnike se vzpostavi takoj po cepljenju.

Spremembe so tudi na rdečem seznamu. Na seznamu držav članic EU oziroma schengenskega območja so spremembe pri Avstriji (po novem administrativna enota Gradiščanska ni rdeča), Češki (po novem administrativna enota Severovýchod ni rdeča), Italiji (rdeče niso administrativne enote Furlanija – Julijska krajina, Molize in Sardinija) in Norveški (rdeči sta samo administrativni enoti Oslo in Vestfold og Telemark). Danska in Slovaška sta po novem celotni rdeči. Vstop iz administrativnih enot, ki niso rdeče, je dovoljen brez karantene.

Na seznam tretjih držav je dodana Šrilanka, črtana pa je Albanija.

Zakonske zamudne obresti

Zakonske zamudne obresti določa zakon za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti  in veljajo, razen če se stranki ne dogovorita drugače.

Temeljna funkcija zakonskih zamudnih obresti je, da dolžnika spodbujajo k čimprejšnji izpolnitvi denarne obveznosti, saj je dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti.

Lahko rečemo, da zakonske zamudne obresti predstavljajo zakonsko posledico, ki nastane v primeru, da zamudimo z izpolnitvijo denarnih obveznosti. Iz tega sledi, da  veljajo le za primer zamude z izpolnitvijo denarnih obveznosti in ne katerihkoli drugih obveznosti. Zakonske zamudne obresti se obračunavajo od dneva nastanka zamude do dneva plačila.

Stranki se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od zakonsko predpisane ali pa jo s pogodbenim določilom  v celoti izključita.

Zakonske zamudne obresti so urejene v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) ter v Obligacijskem zakoniku.

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem. Višino  obrestne mere objavi minister pristojen za finance v Uradnem listu RS dvakrat letno.

Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.

Upoštevajoč zakon, ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega bo veljala.  Pri metodi izračuna predpisane obrestne mere zamudnih obresti mora upoštevati določbo (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki poleg referenčne stopnje določa tudi najmanjšo višino povečanja oz. marže.

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti  za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 znaša  8,00 % in je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 05/2001.

Poznamo dve različni metodi izračunavanja obresti: linearno in konformno metodo. Pri linearni metodi (obrestni izračun) se glavnica ne spreminja, prišteva pa se vsota obresti, ki je pomnožena s časom zamude. Pri konformni metodi (obrestno obrestni izračun) pa se glavnica spreminja, saj se obresti pripisujejo glavnici.

Za dolžnika je bolj ugodna linearna metoda. Obligacijski zakonik je prepovedal obrestovanje obresti  kot ga določa konformna metoda ter določil, da se obrestovanje ustavi, ko višina obresti doseže višino glavnice.

Zamudne obresti si lahko izračunamo z  aplikacijo na spletnem portalu Vrhovnega sodišča RS : http://izo.sodisce.si/izo-web/spring/izracun

Viri: Obligacijski zakonik, Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih posli

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

Južni sosedje z milejšimi ukrepi

Praktični pouk v obrtnih delavnicah in delovanje servisnih dejavnosti – vse to poteka na Hrvaškem tudi v času drugega vala epidemije povsem nemoteno. prav tako se sme združevati do dvajset ljudi, ko gre za poslovno dejavnost, v zaprtih prostorih do deset ljudi zasebno, v cerkvah pa jih je lahko petindvajset hkrati. Odprte so vse trgovske dejavnosti. Po besedah Boža Baraća, tajnika Obrtničke komore koprivničko-križevačke županije, velja edina omejitev poslovanja z telovadnice in gostince. Slednji smejo poslovati brezstično. Prav tako je prepovedana sejemska dejavnost.

Hrvaška se je odločila za pot, ki dopušča malim podjetnikom in obrtnikom nekaj več manevrskega prostora, saj razen uvodoma omenjenih izjem poslujejo nemoteno. Tudi pri njih sicer prihaja do anomalij. tako lahko kavo za s seboj ponuja gostinec, ki je registriran tudi za strežbo hrane, bifeji pa tega ne smejo. A po besedah o je to edina neskladnost ukrepov za zajezitev epidemije.

V trgovske centre lahko vstopi omejeno število ljudi, za vsako stranko mora biti na voljo deset kvadratnih metrov površine. Vendar štejejo kupce samo na vratih nakupovalnih centrov, tako da bi se teoretično lahko zgodilo, da bi npr. sto kupcev vstopilo v eno samo trgovino, je še razmišljal sogovornik.

O tem, po katerem modelu se šolajo otroci, odloča lokalna oblast. Ponekod so v šolah vsi učenci 100 %, drugje jih je pol doma in pol v šoli, spet drugi se učijo na daljavo. Ves praktični pouk v delavnicah in v storitvenem sektorju pa poteka v živo.

Država je poskrbela za ugodne kredite gospodarstvu z namenom izboljšanja likvidnosti – podjetnik lahko dobi do 50.000 evrov kredita z 0,25% obrestno mero.

Na lokalni ravni pa so podjetniki in obrtniki večinoma oproščeni komunalnih prispevkov in plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Koncept pomoči je po Baraćevih besedah zelo dober.

Hrvaška trenutno beleži med 10- in 15-odstoni delež pozitivnih testov dnevno, je še povedal gospod Barać. O skupnem številu opravljenih testov za korono pa nismo govorili.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

V Avstriji denar na računih gospodarstva v dveh tednih

Serija ukrepov, težkih kar 18 milijard evrov, pomaga avstrijskemu gospodarstvu v teh težkih časih do omilitve posledic zaradi korone. Ob tem je eden bolj popularnih vzvodov pomoči ukrep bančnih garancij, nam je povedal Andrej Hren in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, s katerim smo se pogovarjali o avstrijskih interventnih ukrepih.

Na splošno so sprejeti dobro, spremlja pa jih zelo malo birokratskih postopkov – po oddaji nezapletenega on-line obrazca je denar na računu podjetnika v 10 do 14 dnevih.

Naši severni sosedje stavijo zlasti na naslednje ukrepe:

  • subvencija za fiksne stroške (nadomestilo za zaprtje)
  • ukrep skrajšanja delovnega časa
  • premostitvene garancije
  • davčne olajšave
  • nadomestitev izpada prometa zaradi zaprtja
  • kritje življenjskih stroškov za samostojne podjetnike

Pri skrajšanem delovnem času je lahko ta skrajšan za 90 % ali še več, delavec je lahko na čakanju na delo, da se le obdrži delovno mesto in ga delodajalec ne pošlje na zavod, je povedal sogovornik. Gostincem skušajo pomagati tudi na način, da so znižali davčno stopnjo: prejšnjo 20-odstotno za pijačo in 10-odstotno za hrano so poenotili na 5 odstotkov. samostojni podjetniki, ki imajo do največ devet zaposlenih, pa lahko zaprosijo za direktno finančno pomoč za kritje osebnih življenjskih stroškov. Znesek ni enak, ampak znaša najmanj 500 evrov oziroma 80 5 izkazanega dohodka v preteklih letih (samostojni podjetnik predloži bilance).

Mag. Andrej Hren, generalni sekretar SGZ, je še povedal, da so po njegovem ukrepi dobri, birokracije pa je malo.

 

Karolina Kalan, podjetniška svetovalka

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Novela ZIUZOP-A razširja krog upravičencev, prinaša ugodnejše kriterije in  daljši rok za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov in temeljnega dohodka

 

Novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A)  določa nov daljši rok za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov za marec in april  in uveljavljanje temeljnega dohodka na podlagi izjave do 9.5.2020.

 

1.maja  je začela veljati novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A), ki razširja krog upravičencev in določa ugodnejše kriterije do upravičenosti oprostitve plačila prispevkov in uveljavljanja temeljnega dohodka.

 

Do temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov so po novem poleg samozaposlenih, kmetov, družbenikov poslovodnih oseb, verskih uslužbencev, upravičeni tudi družbeniki poslovodne osebe v zavodih in zadrugah. Prav tako so upravičeni vsi samozaposleni ne glede na to ali zaposlujejo delavce ali ne. Po novem lahko uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov in temeljni dohodek tudi vsi tisti samozaposleni, ki so le delno zavarovani na podlagi dejavnosti, ker na primer koristijo starševsko varstvo, so delno upokojeni ali delno zaposleni.

 

Ukrepa oprostitve  plačila prispevkov in  uveljavljanja temeljnega dohodka veljata za obdobje od 13.3. do 31.5.2020. Za uveljavitev obeh ukrepov je potrebno podati izjavo preko eDavkov, pogoj so poravnane davčne obveznosti na dan vložitve izjave. Vlogo je mogoče oddati le elektronsko.

 

Zavezanci lahko oddajo izjavo do zadnjega v mesecu za mesec oprostitve, razen oprostitve prispevkov za mesec marec in april, ki jo je potrebno oddati najkasneje do 9.5.2020. Rok za predložitev izjave za oprostitev majskih prispevkov ostaja nespremenjen, to je do 31.5.2020.

 

Zavezanci lahko predložijo isto izjavo, ki je dostopna na eDavkih za oba ukrepa skupaj in za vse mesece ali pa večkrat za posamezen ukrep in posamezen mesec, pri tem pa je potrebno paziti na roke za oddajo izjav.

 

Vložijo jo lahko davčni zavezanci, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki v letu  2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. V primeru neizpolnjevanja navedenega pogoja upada prometa, bo upravičenec moral vrniti celotno pomoč.

 

 

 

Mellanie Grudniik, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija