Da spomnimo:

Izvajanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, ki se opravlja kot javni linijski prevoz, posebni linijski prevoz, stalni izvenlinijski prevoz, občasni prevoz, avtotaksi prevoz in kot posebna oblika prevoza ter prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu:

– se izvaja v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje,

– potniki so dolžni izvajalcu prevoza predložiti dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT,

– obvezna je uporaba zaščitne maske, razen za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti in osebe s posebnimi potrebami, ki jim je uporaba zaščitne maske iz objektivnih razlogov onemogočena, .

Pri javnih linijskih prevozih, posebnih linijskih prevozih, stalnih izvenlinijskih prevozih in občasnih prevozih, ki se izvajajo z vozili kategorije M2 in M3, je število potnikov omejeno na število registriranih sedežev v voziluzmanjšano za sedeže desno od voznika in vrsto sedežev neposredno za voznikom. V avtobusih mestnega linijskega prevoza potnikov, ki imajo namenske prostore za stojišča, se lahko uporabljajo tudi stojišča. Razdalja med potniki na stojiščih mora biti najmanj 1 meter, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. Stojišča morajo biti primerno označena. Vstopa se pri sprednjih vratih, preostala vrata avtobusa so namenjena izključno izstopu potnikov.

Pri posebnih linijskih prevozih, stalnih izvenlinijskih prevozih in občasnih prevozih potnikov, ki se izvajajo z vozili za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža (kategorija M1), je lahko največ šest potnikov, pri čemer mora biti sedež desno od voznika prost.

NOVOST: število registriranih sedežev v vozilih kategorije M2 in M3 se ne zmanjša za sedeže desno od voznika in vrsto sedežev neposredno za voznikom, če je voznikov delovni prostor ograjen z zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala.

Novost začne veljati 19. 1. 2022.

VIR: OZS

V februarju prireja SGZ trilogijo webinarjev: Gospodarstvo skozi čas.

Politične in socialne spremembe so bile v preteklem stoletju predvsem v obmejnih regijah velik izziv za gospodarstvo. V tem ciklu webinarjev si bomo pogledali razvoj podjetništva v treh regijah in vlogo, ki so ga pri tem imele narodne skupnosti.

Termini:

10.02.2022 – 17:00

Koroška | Kärnten

Meja kot iziv | Herrausforderung: Grenze

17.02.2022 – 17:00

Južna Tirolska | Südtirol

Tradicija solidarnosti | Tradition: Solidarität

24.02.2022 – 17:00

Trst | Triest

Pristanišče priložnosti | Möglichkeit: Hafen

Simultani prevod: slo-nem

Vsi webinarji potekajo preko ZOOM-a.

Udeležba je brezplačna.

Prijava: Možna je predprijava po spletu na office@sgz.at.

 

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembi Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok začne veljati 17. januarja 2022.

Zaradi skrajšanja trajanja karantene na domu z deset na sedem dni je črtana možnost predčasne prekinitve karantene z negativnim testom PCR. Oseba, ki jo policija ob vstopu v Slovenijo napoti v karanteno na domu, torej karantene ne more več predčasno prekiniti z negativnim testom PCR in traja polnih sedem dni.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Izobraževalni program za izvozno poslovanje – International Trade Management (ITM)

 

V javni agenciji SPIRIT Slovenija letos že petnajstič pripravljajo izobraževalni program za izvozno poslovanje – International Trade Management (ITM).

Komu je program namenjen?

Program ITM je namenjen predvsem mlajšim zaposlenim v izvoznih oddelkih malih in srednje velikih podjetij, ki so željni osebnega in strokovnega razvoja na področju mednarodnega poslovanja ter želijo aktivno pripomoči k uspešni širitvi poslovanja podjetja na nove tuje trge.

Kako poteka izobraževanje?

Izobraževanje poteka v angleškem jeziku in je odlična kombinacija akademskega in praktičnega izobraževanja. Njegova glavna prednost je v izjemno praktični in individualni naravnanosti programa, ki podjetja usmeri k razmisleku in temeljitemu načrtovanju izvoznih aktivnosti, udeležence pa usposobi za učinkovite izvozne managerje.

Program je izpeljan v obliki serije delavnic za pripravo izvoznega načrta ter petih mednarodnih seminarjev z odličnimi, svetovno priznanimi tujimi strokovnjaki.

Poteka od marca do oktobra.

Udeleženci programa ITM med drugim pridobijo:

  • individualno svetovanje mednarodnih strokovnjakov pri pripravi izvoznega načrta in predstavitve podjetja,
  • nova znanja in veščine s področja mednarodnega poslovanja,
  • informacije o novostih in trendih pri načrtovanju in oblikovanju izvoznih aktivnosti,
  • mednarodna poznanstva in
  • mednarodno priznano diplomo IATTO (International Association of Trade Training Organisations).

 

Zadovoljstvo z ITM programom je na izredno visoki ravni in na slovenskem trgu usposabljanj nima konkurence. Dosedanji udeleženci programa so bili najbolj zadovoljni s celovitostjo in strokovnostjo programa ter kakovostnimi tujimi predavatelji. Največjo dodano vrednost programa predstavljajo orodja in usmeritve, ki udeležencu pomagajo do strukturiranega izvoznega načrta.

Do danes se je mednarodnega izobraževalnega programa ITM udeležilo že 190 slovenskih mikro, malih in srednjih podjetij, ki so v anketah izrazili visoko zadovoljstvo s programom.

Večino stroškov programa (cca. 7.000 EUR/udeleženca) krije SPIRIT Slovenija.

Stroški podjetja pa znašajo:

  • depozit za resnost udeležbe v višini 960 EUR (depozit ob uspešno zaključenem programu vrnemo podjetju),
  • stroške udeležbe zaposlenega na pet dnevnem sklopu seminarjev v tujini (letalska vozovnica ter nočitve, v okvirni skupni vrednosti 1.000 EUR).

Rok za oddajo prijav je ponedeljek, 7. februarja 2022.

Informacije o izobraževalnem programu, predvideni časovnici, pogojih za udeležbo ter načinu prijave so objavljene na spletnem portalu Izvozno okno.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

ONLINE usposabljanje ABC podjetništva 2022

Vse podjetnike začetnike vljudno vabimo, da se udeležite on-line usposabljanj ABC podjetništva, ki se bodo izvajala v okviru regijskih točk SPOT Svetovanje in bodo v letošnjem letu potekala v petih regija – Gorenjska, Osrednjeslovenska, Savinjska, Podravje in Goriška. Usposabljanj se lahko udeležite vsi podjetniki začetniki ne glede na regijo iz katere prihajate.

KOMU SO USPOSABLJANJA NAMENJENA?

Usposabljanje je namenjeno vsem podjetnicam in podjetnikom začetnikom ter potencialnim podjetnikom in podjetnicam, saj je namen opolnomočiti vse podjetnike začetnike s strokovnimi vsebinami na začetku podjetniške poti s posebnim poudarkom na podjetnicah začetnicah.

POSEBEJ ZA PODJETNICE

Javna agencija SPIRIT Slovenija bo aprila 2022 objavila Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2022. Na natečaj se bodo lahko prijavile vse podjetnice, ki so svoje podjetje ustanovile v letu 2021 in na istem natečaju leta 2021 še niso prejele spodbude in podjetnice, ki nameravajo podjetje ustanoviti v letu 2022 do dneva oddaje vloge na natečaj, ki bo konec maja 2022. Za prijavo na natečaj bo potrebno pridobiti potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju ABC podjetništva v letu 2021 ali 2022.

Najboljšim 100 ocenjenim prijaviteljicam bo v okviru natečaja ponujena individualna mentorska podpora za pripravo na končno predstavitev poslovnega modela. Vse, ki bodo svoj poslovni model uspešno predstavile, bodo nagrajene s finančno spodbudo v višini 3.000 EUR.

KAKO POTEKA?

Vsak modul bo trajal 10 šolskih ur in zajema tako predavanja in delo v skupinah, kot tudi delo na terenu in delo doma. Od tega mora delo na terenu in delo v predavalnici zajemati vsaj dve tretjini vseh predvidenih ur, t. j. 7 šolskih ur.

ZA VAS SMO PRIPRAVILI:

1. modul: Začetek podjetniške poti
2. modul: Preverjanje poslovne ideje
3. modul: Osnove trženja
4. modul: Digitalizacija poslovanja
5. modul: Pravno formalni vidiki delovanje podjetja

TERMINI IN KONTAKTNE OSEBE:

On-line usposabljanja potekajo na 5 lokacijah regijskih točk SPOT Svetovanje po Sloveniji:

SPOT Svetovanje Gorenjska
SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska
SPOT Svetovanje Savinjska
SPOT Svetovanje Podravje
SPOT Svetovanje Goriška

KAJ PRIDOBIM?

Začetek podjetniške poti (1. modul): vse o podjetništvu in podjetnikih v teoriji in praksi; osebne lastnosti podjetnika, uspeh in neuspeh, tipične pasti, podporne institucije, postopek ustanovitve podjetja, različnimi pravnimi oblikami podjetij, vzpostaviti pravo delovno ekipo, podjetniška etika

Preverjanje poslovne ideje (2. modul): viharjenje možganov(brainstorming), dizajnerski pristop (design thinking), kako inovativno nadgrajevati ideje, vitek (lean) razvoj poslovnega modela, platno poslovnega modela (business model canvas)

Osnove trženja (3. modul): kako se določa cene, kako določimo lastno in prodajno ceno, predstavitev poteka prodaje ter trženjskih strategij potisni in povleci (push andpull), znamčenja (branding), gverilskega marketinga, trženja od ust do ust, odmevnega trženja, viralnega trženja in direktnega marketinga, predstavitev poslovne ideje (elevator pitch)

Digitalizacija poslovanja (4. modul): uporaba brezplačnih/plačljivih spletnih orodij za trženje produktov, osnove Google Analytics, spletno trženje produktov

Pravno formalni vidiki delovanje podjetja (5. modul): finančno poslovanje: izdaja računov, knjiženje, obveznosti do države (davki, DDV, prispevki), letna poročila, krovna zakonodaja, ki jo mora poznati vsak podjetnik, osnove računovodstva, priprava vloge za natečaj

Več o  usposabljanju si lahko preberete TUKAJ.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

V sredo, 12. 1. 2022, je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1.074,43 eurov bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 eurov.

 

Minister Janez Cigler Kralj je minimalno plačo lansko leto zvišal na 1.024,24 eurov, za letošnje leto je predlagal dodaten, 4,9 odstoten dvig, kar zanaša 1.074,43 eurov bruto, pri čemer je upošteval tako razmere pri zaposlovanju kakor na splošno v družbi.

 

Kot je poudaril po posvetu s socialnimi partnerji, je ”iskal kompromis,  ki bi zadovoljil vse partnerje”, pri svoji odločitvi pa je upošteval negotovost tako na trgu dela kot v gospodarstvu, ki jo še naprej povzročajo novi sevi covid-19, hkrati pa se je oprl na razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih. Kot je dodal, ”verjame, da je predlagana rešitev skupaj s skorajšnjo davčno razbremenitvijo ustrezna. Višje plače zaslužijo vsi, ki delajo” in ob tem še pozval k čim prejšnjemu sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje, kar bo vodilo do višjih neto zneskov vseh delavcev. ”Tudi ta je korak naprej pri blaženju posledic epidemije,  ki je bila za marsikoga hud udarec”, je zaključil. Trenutno ima sicer v EU med 21 državami z zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija sedem držav.

 

V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 eurov.

 

Področje minimalne plače ureja Zakon o minimalni plači, ki določa pravico do minimalne plače ter način njenega določanja in objave. Skladno z Zakonom o minimalni plači, odločitev o uskladitvi zneska minimalne plače določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji.

Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Rast minimalne plače od leta 2010 naprej:

  • od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 eura
  • od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: 886,63 eura
  • od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 eura
  • od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 eura 
  • od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 eura
  • od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 eura
  • od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 eura
  • od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 eura
  • od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 eura
  • od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 eura
  • od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 eura

 

Vir: MDDDSZ

Uradni list RS

Vlada do konca leta načrtuje stalno tovrstno krizno shemo (ukrepi kot so subvencioniran skrajšan delovni čas).

 

Na ministrstvu za delo so pojasnili, da želijo s stalno krizno shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika okrepiti odpornost trga dela, saj izkušnje v času covidne krize kažejo, “da je v primeru gospodarskih šokov in epidemij potreben hiter odziv”.

Shema, ki je predvidena tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, naj bi bila glede na ukrep, ki smo ga imeli v epidemiji, nadgrajena. Po navedbah ministrstva bo vključevala usposabljanje ali izobraževanje delavcev, začasno zaposlenih na skrajšanem delavniku, s čimer naj bi se okrepilo njihove kompetence in povečalo njihovo zaposljivost.

O podrobnostih sheme, kot so pogoji za vključitev vanjo, pa na ministrstvu niso spregovorili, saj da je za to še prezgodaj.

 

Delodajalci pripravljeni, sindikati previdni

Tovrstni sistemski rešitvi so zelo naklonjeni delodajalci. “Podpiramo, da bi tudi v Sloveniji ta ukrep uvedli kot trajni ukrep, ki bi ga podjetja v kriznih razmerah lahko pod vnaprej določenimi pogoji koristila in tako ne bi bila odvisna od sprejemanja posameznih protikriznih zakonodajnih paketov,” je poudaril izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.

Krizna shema bi pripomogla k večji predvidljivosti za poslovne subjekte in preprečitvi težav, ki so se pojavljale predvsem v prvem obdobju koronske krize, ko so se ukrepi pogosto spreminjali ter uveljavljali za nazaj, je poudaril. “Posledično je to oteževalo spremljanje in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo podjetjem, kar je tudi slabo za pravno varnost,” je dodal.

Na sindikalni strani so, dokler se ne seznanijo s predlogom, bolj zadržani. “Vsekakor menimo, da bi bilo treba za razliko od ureditve, ki je veljala v času epidemije, skrajšan delovni čas bistveno bolj povezovati z vključevanjem zaposlenih, ki so na skrajšanem delovnem času, v izobraževanje in usposabljanje, po možnosti v programe in vsebine na področjih zelenega prehoda in digitalne preobrazbe,” je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Izpostavil je še, da bi morali biti zelo jasno določeni tako pogoji za vključitev v shemo kot obveznosti in pravice vključenih delodajalcev in zaposlenih, predvidena bi morala biti tudi prepoved odpuščanja določeno obdobje po izteku koriščenja ukrepa. Rešitve bi bilo treba pred nujno uskladiti s socialnimi partnerji, je podčrtal.

 

Zgled nemška ureditev?

Na nemški primer sogovornika gledata različno. Nemci so sicer shemo skrajšanega delovnika prvič preizkusili med finančno in gospodarsko krizo pred dobrim desetletjem. Na voljo je vsem podjetjem, ki se prijavijo pri zvezni agenciji za delo. Pred koronsko krizo so se lahko vanjo vključila podjetja, ki so poročala, da je ogroženih vsaj 33 odstotkov njihovih zaposlenih, ob težavah zaradi covida-19 pa so nemške oblasti ta prag znižale na 10 odstotkov.

Ta sistem bi veljalo po Gorenščkovem mnenju preučiti in “v neki obliki uvesti tudi v Sloveniji”. Prag pri 10 odstotkih zaposlenih se mu zdi ustrezen, saj je strošek zaščite delovnih mest precej nižji kot strošek države v primeru prehoda v brezposelnost in dodatnih finančnih spodbud za iskanje nove zaposlitve.

Počivavšek pa je ocenil, da bi nemška shema pri nas prišla v poštev v primeru, da bi ukrep preprečil odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev in če bi se ga kombiniralo z vključitvijo zaposlenih v izobraževanje ali usposabljanje. Pomembne bodo tudi varovalke zoper zlorabe instituta, je menil.

 

Vključenih okoli 53.000 delavcev

Subvencionirani skrajšani delovnik je v času covida-19 koristilo 10.770 delodajalcev za 53.358 delavcev, pri čemer je na ukrep po PKP 9 odpadlo le 306 delodajalcev za 873 oseb. Za shemo je bilo po obeh zakonih izplačanih 73,7 milijona evrov, na voljo pa je bilo 79,9 milijona evrov, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje. Okoli 40 odstotkov subvencioniranih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, petina v trgovini, 13 odstotkov v gostinstvu, ostala pa v drugih panogah.

Ukrep je bil po Gorenščkovih besedah do julija lani dobro sprejet, potem ko je bil prenovljen, pa nič več, saj da je zaradi pogoja o onemogočenem opravljanju dejavnosti postal neuporaben.

“Obseg uporabe tega instituta je bil bistveno manjši od pričakovanega, predvsem zato, ker je bila večino časa vzporedno na razpolago shema povračila dela plače za čas čakanja na delo,” pa je povzel Počivavšek. Obžaloval je, da se ni zaposlenih na skrajšanem delovniku dokvalificiralo ali prekvalificiralo ter da se ukrepa ni izkoristilo za pilotni program za skrajševanje polnega delovnega časa s 40 na 36 ali 32 ur tedensko ob nespremenjenem plačilu.

Turistično gostinska zbornica Slovenije je medtem ob hitrem širjenju okužb s koronavirusno različico omikron na vlado ter ministrstvi za gospodarstvo in za zdravje te dni naslovila zahtevo po takojšnji vnovični uvedbi sofinanciranja skrajšanega delovnega časa za celotno turistično gospodarstvo z osnovo v višini povprečne plače, kot jo je predvideval PKP 9.

 

Vir: STA, 24ur

Od danes (10. januar 2021) naprej karantene trajajo 7 dni in ne več 10 dni.

Prav tako od danes naprej veljajo spremembe: kdo NE gre v karanteno? Oseba, ki:

  • je prejela poživitveni odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer ali cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna,
  • je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu PCR testa na virus SARS-CoV-2, ki je starejši od desetih dni in je od pozitivnega rezultata testa PCR minilo manj kot 45 dni,
  • je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od desetih dni in je bila cepljena z drugim odmerkom cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca, cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca ali cepiva Covaxin proizvajalca Bharat Biotech (Indija) oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje ali je prejela odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag.

Odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 določa, da se osebo, ki je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem COVID-19, ne napoti oziroma se ji ne odredi ukrep karantene na domu, če:

 

  • je prejela poživitveni odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer ali cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna,
  • je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu PCR testa na virus SARS-CoV-2, ki je starejši od desetih dni in je od pozitivnega rezultata testa PCR minilo manj kot 45 dni,
  • je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od desetih dni in je bila cepljena z drugim odmerkom cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca, cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca ali cepiva Covaxin proizvajalca Bharat Biotech (Indija) oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje ali je prejela odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag.

 

Velja od ponedeljka, 10. januarja 2022, naprej.

 

Sofinanciranje vzpostavitve rdeče cone, omejevanje stikov stanovalcev DSO-jev

 

Vlada je ob tem na dopisni seji do 30. junija podaljšala veljavnost ukrepa o povrnitvi stroškov izvajalcem socialnovarstvenih storitev zaradi vzpostavitve rdeče cone. S tem zagotavljajo sredstva za sofinanciranje vzpostavitve rdeče cone, kar dodatno pripomore k zamejitvi okužb v zavodih, so zapisali.

Do 30. junija je podaljšala tudi financiranje zunanjih nastanitev uporabnikov, ki imajo potrjeno okužbo s covidom-19, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet in kritje najema dodatnih prostorov. Prav tako do 30. junija se podaljšuje tudi sklep, ki direktorjem socialnovarstvenih zavodov omogoča, da omejijo stike stanovalcev in zapuščanje območja zavoda, če z drugimi morebitnimi ukrepi ni mogoče doseči omejevanja covida-19, so še sporočili po seji vlade.

Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), ki je začel veljati  30. 12. 2021, je podaljšal ukrep kratkotrajne bolniške odstotnosti do 28. 2. 2022.

 

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec mora o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti, ter v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

 

Za čas odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače v višini 80% osnove iz 137/8 ZDR-1. Osnova je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Delodajalec lahko uveljavlja refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), razlog odsotnosti 13 – bolezen do 3 dni.

 

Delodajalci lahko zahtevke za refundacijo vložijo v elektronski obliki najpozneje do 31. 5. 2022.
Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce)