Fantastičen uspeh prve poletne šole podjetništva

 

 

Danes se je končala prva poletna šola podjetništva, ki je potekala od ponedeljka do petka in na kateri se je zvrstila vrsta izjemnih predavateljev in podjetniških gostov. Udeleženci so si bili enotni, da se je splačalo žrtvovati pet dni počitnic, saj so v zameno dobili ogromno dragocenih informacij.

 

Organizatorje, Obrtno zbornico Domžale, je prijetno presenetila udeležba; glavnina udeležencev je že imela nekaj predznanja. Z zakonitostmi in skrivnostmi podjetniških uspehov so jih seznanjali predavatelji Jernej Narat, Ana Maria Mitić, dr. Rok Stritar, Maj Hrovat in posebna gosta: Miha Hrovat ter Matjaž Smodiš.

Posebej smo ponosni, da so kar trije od njih domačini, kot se za najbolj podjetno slovensko občino tudi spodobi.

Na voljo jim je bilo poseben e-delovni zvezek, ki so ga lahko s predavatelji na način 1 na 1 tudi pregledovali in nadgrajevali.

 

Poletna šola podjetništva je potekala pod pokroviteljstvom Občine Domžale, ki s finančnimi sredstvi podpira razvoj podjetnosti v zibelki podjetništva.

 

Foto: Drumlife

Prvič smo se bralci Podjetniškega knjižnega kluba, katerega cilj je branje, druženje in pogovor o knjigi ter seveda opravljanje Podjetniške bralne značke, srečali v mesecu aprilu, nato maju in sedaj že tretjič v juniju. Naslednje srečanje sledi v septembru in nato zaključek ter slavnostna podelitev priznanj v novembru. Skupino različnih spolov, starosti, poklicev in interesov vodi Ajda Vodlan, ki usmerja debato na vsakem srečanju. Pogovor poteka predvsem v povezovanju literature in podjetništva, s poudarkom na lastnostih, ki nam koristijo tako v poslu kot na osebnostni ravni.

 

Skupaj smo prebrali že 7 različnih knjig, največji poudarek pa smo namenili štirim knjigam, ki jih je prebralo že več udeležencev: Digitalni marketing od A do Ž; Česa nas niso naučili v šolah; Skok v smetano in Nike, potovanje k boginji zmage. Prva omenjena knjiga nam je služila kot uvod v razpravo o uporabnosti marketinga v današnjem času in agilno smo razmišljali, ali res za vsa podjetja, storitve in izdelke velja nujnost prisotnosti na FB in prišli do zaključka, da je bistveno osredotočanje na uporabnike in jih nagovoriti tam, kjer so. Ena izmed udeleženk je tudi poklicna marketašinja, ki je tako našo debato osvetlila še s strokovnega vidika. Knjiga slovenske avtorice Petre Škarja Česa nas niso naučili v šolah je bila povod k izboljšavam slovenskega šolskega sistema in razmišljanju, kako v osnovne šole vključiti predmete kot so podjetništvo, razmišljanje in podobno. Zadnji dve knjigi pa sta biografiji – prva opisuje slovenskega izumitelja Petra Florjančiča, druga pa ustanovitelja korporacije Nike Phila Knighta. Navdušila nas je življenjska pot Florjančiča (1919-2020), ki »je prav toliko kot na svoje izume dal tudi na živahno nočno življenje ter na gibanje v mondenih krajih in visoki družbi od Monaka do prestižnih letovišč v Alpah, v družbi filmskih zvezd in bogatašev«. Prav ta odprtost, svetovljanskost, hedonističnost in neznanska lahkotnost ustvarjanja so vodila do vedno novih izumov. Slovenec, ki se je rodil na Bledu, kasneje pa večino življenja preživel v tujini, je podpisan pod približno 400 patentov, od katerih jih je realiziranih 41 (recimo okvirčki za diapozitive, plastična zadrga, pršilec na steklenički za parfum, ročne statve, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, smučarski tobogan; leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilsko zračno blazino). Pri debati o omenjenih biografijah smo se spraševali, katere lastnosti družijo oba izumitelja, podjetnika: pogum, predanost, lahkotnost, proaktivnost, vztrajnost, (samo)zaupanje, čuječnost, radovednost, prilagodljivost, pa tudi zavedanje o lastni minljivosti in počutje udobnosti v stanju neudobnega. Oba, poleg imen na P, druži poslanstvo – izboljševati življenja ljudi in pri tem ju vodi notranja strast  in radovednost. Oba dajeta poudarek odnososm – posel ni samo posel, v ospredju so ljudje, za katere se ustvarja. Delamo z njimi in zanje. Oba pa sta tudi prisegala na to, da je življenje rast: rasteš ali umreš. »Vsako jutro je nov začetek,« pravi Peter. Phil pa: »Spominjajo se te po pravilih, ki jih prekršiš.«

 

V času poletnih počitnic je pred nami skupno branje knjige slovenskih podjetnikov Sama Logina in Ize Sia – Iza in samorog. Na septembrskem srečanju se bomo pogovarjali o njunem uspehu, o vlogi duhovnosti v poslu, o vprašanju filantropije v gospodarstvu in se dotaknili vprašanj davčnih oaz ter slovenskega odnosa do podjetništva, uspeha v poslu in iznajdljivosti. Vljudno v naš krog vabimo nove bralce – časa za zaključek bralne značke je namreč več kot dovolj (do konca oktobra). Za več informacij in izposojo knjig pa se lahko obrnite na Ajdo Vodlan (031 865 848; ajda.vodlan@outlook.com). Izposoja knjig poteka brez članarine, udeležba na srečanjih pa je brezplačna. Projekt poteka v sodelovanju med Obrtno zbornico Domžale in Knjižnico Domžale z namenom spodbujanja branja med podjetniki in podjetništva med bralci.

Ajda Vodlan

Inšpektorat RS za delo bo v sodelovanju s Finančno upravo (FURS) po 1. juliju začel z množično in usmerjeno akcijo nadzora nad izplačilom regresa. Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov.

 

Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

 

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

 

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.

 

Več informacij na strani vlade. 

Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma, ki je začel veljati v soboto, 25.6.2022, prinaša za nekatere delodajalce gostince dvig minimalnega zneska regresa. Višina regresa za letni dopust za leto 2022 tako znaša 1.300 EUR. Razliko morajo izplačati do 30. junija in ne do 1. julija! 

 

Bodite prosim pozorni ob branju prispevka, saj novi znesek nikakor ne zavezuje vseh delodajalcev, ki opravljajo gostinsko dejavnost.

 

Kateri delodajalec gostinec mora plačati regres v višini 1.300 EUR in kateri 1.074,47 EUR?

K izplačilu tega višjega zneska minimalnega regresa ne bodo zavezani vsi delodajalci, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ampak le tisti, ki jih ta KP zavezuje. Glede na dejstvo, da KP nima statusa razširjene veljavnosti (izjema velja za dejavnosti 55.100 – dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov in 92.001 – dejavnost igralnic), velja le za delodajalce, ki so člani podpisnic te KP na strani delodajalcev in sicer Turistično gostinske zbornice Slovenije ali pa Združenja delodajalcev Slovenije.

 

Tistega delodajalca, ki je zgolj član OZS, ki ni sopodpisnik te KP na strani delodajalcev, ta KP praviloma ne zavezuje in ga ne zavezuje niti aneks, ki prinaša višji minimalni znesek regresa. Tak delodajalec mora izplačati regres le v višini minimalne plače, ki velja za leto 2022, torej 1.074,47 EUR.

 

V primeru, da se je delodajalec, ki je zgolj član OZS, ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi z delavcem kljub vsemu odločil za uporabo te KP, čeprav to ni bil dolžan storiti, ga seveda zavezuje tudi aneks z višjim regresom.

 

Prav tako bo moral višji znesek regresa izplačati v vsakem primeru (ne glede na to član katere delodajalske asociacije je) tisti delodajalec, katerega glavna dejavnost je 55.100 – dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov ali 92.001 – dejavnost igralnic, saj imata ti dve dejavnosti status razširjene veljavnosti.

Vir besedila in več informacij: OZS 

OBČINA DOMŽALE POMAGA DOMŽALSKIM PODJETNIKOM S POSOJILI S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO (šest mesečni EURIBOR + 0 %)

 

 

 

Občina Domžale v sodelovanju z Gorenjsko banko d.d. Kranj, razpisuje posojila s subvencionirano obrestno mero za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike. Razpisana skupna vsota posojil znaša do 1,5 mio EUR sredstev, z ročnostjo do 8 let.

 

 

Podjetniki lahko zaprosijo posojilo za:

  • stroške nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
  • stroške prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov,
  • stroške nakupa novih strojev in opreme,
  • stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije.

 

 

Podjetniki morajo zagotoviti vsaj 25% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije brez DDV. Lokacija naložbe mora biti na območju Občine Domžale.

 

Rok za vložitev vloge je do vključno petka, 14.10.2022 do 24. ure. Rok za vložitev vloge se ustrezno skrajša v kolikor so pred 14.10.2022 porabljena vsa sredstva namenjena subvencioniranju obrestne mere za posojila.

 

Več o javne razpisu in razpisni dokumentaciji si lahko preberete TUKAJ.

 

Vse ostale podrobnosti lahko preberete na spletni strani občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko: »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni«, dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (01) 721-42-51 ali (01) 722-0100, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.

S 30. junijem 2022 se izteče veljavnost turističnih bonov in bonov21. Bone je tako potrebno unovčiti do 30. junija 2022.

 

Z boni se lahko plačajo storitve, opravljene do zaključka veljavnosti bonov – to je do 30. 6. 2022. V sistem Finančne uprave za unovčevanje bonov (eDavki) se bo kot zadnji datum lahko vnesel 30. 6. 2022.

 

V primeru, da bodo storitve (nočitve) opravljene v času pred in po tem presečnem datumu, se z boni lahko plača le del letovanja do 30. 6. 2022 (preostali znesek se lahko plača z drugimi plačilnimi sredstvi).

 

V primeru, da bi ponudniki želeli izvesti morebitne popravke ali spremembe podatkov v sistemu Finančne uprave, naj to uredijo do 30. 6. 2022. To pomeni, naj preverijo bone, ki jih imajo na statusu »rezerviran« in jih unovčijo ter izvedejo morebitne popravke podatkov do tega datuma.

Vabilo na spletni seminar “Mladi in intelektualna lastnina – pregled storitev in pobud WIPO” – 28. junij 2022

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) vabi mlade izumitelje, ustvarjalce in podjetnike na spletni seminar na temo intelektualne lastnine z naslovom »Mladi in intelektualna lastnina – pregled storitev in pobud WIPO«.

Seminar bo potekal 28. junija ob 15. uri v angleškem jeziku.

Program seminarja in dodatne informacije so na voljo spletni strani WIPO.

Udeležba je brezplačna, zainteresirani pa se lahko prijavijo TUKAJ.

Vljudno vabljeni.

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Dne 30. 6. 2022 se izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine, ki je bil odpremljen 31. 5. 2022.

Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku junija (datum odpreme 31. 5. 2022) in ga še niste preverili, svetujemo, da to storite čim prej. Le do 30. 6. 2022 še lahko podate ugovor. Več informacij najdete v sporočilu Finančne uprave RS z dne 31. 5. 2022.

1. julija 2022 se začne uporabljati nov Skupni sporazum za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti gostinskih obratov (dejavnost strežbe jedi in pijač), obratovalnic, delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov ter nastanitvenih obratov, ki je bil sklenjen med IPF, k.o. na strani proizvajalcev fonogramov in izvajalcev ter OZS in TGZS na strani uporabnikov (“Skupni sporazum“).

 

Z uveljavitvijo novega Skupnega sporazuma se razveljavita dosedaj veljavna Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (iz leta 2005) in Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (iz leta 2006). To pomeni, da bodo s 1. julijem 2022 nadomestila, kot jih določa nov Skupni sporazum, veljala za vse, tudi za tiste, ki že imajo sklenjene pogodbe po prejšnji Tarifi oz. Skupnem sporazumu iz leta 2006.

 

IPF, k.o. je zavezancem že začela pošiljati nove pogodbe. Novo pogodbo je smiselno podpisati, saj bo v tem primeru IPF, k.o. samodejno zavezancem priznal popust v višini 5% (skladno s 4. členom pogodbe). Zavezancem predlagamo, da osnutke pogodb natančno preberejo in preverijo, ali tam navedeni podatki držijo (zlasti naj preverijo podatke o zavezancu in velikost poslovnega prostora, ki je navedena v pogodbi itn.). V nasprotnem primeru je treba IPF. k.o. obvestiti o spremembah.

 

Prav tako predlagamo, da zavezanci preverijo, ali izpolnjujejo kakšnega izmed pogojev za znižanje nadomestila, kot so določeni v 4. in 5. členu Skupnega sporazuma (objavljen tu). V primeru da pogoje izpolnjujejo, se popusti ne priznajo samodejno, temveč je potrebno najprej na IPF, k.o. poslati dokazila o tem.

 

Besedilo: OZS