Katere možnosti imajo delodajalci in delavci zaradi izrednih razmer ob poplavah

V teh težkih dneh, ko so se naše delovno okolje in življenje na splošno soočili z obilico naravnih ujm in poplav, so mnogi delavci primorani ostati odsotni z dela ali zapustiti delovno mesto zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov. Marsikdo se sprašuje o pravicah in obveznostih, ki jih imajo delavci v primeru takšnih naravnih nesreč.

Z namenom, da bi vam olajšali razumevanje situacije, smo pridobili informacije s ministrstva za delo, ki so objavili seznam institutov, ki so na voljo tako delavcem kot delodajalcem v primeru odsotnosti z dela:

1. Odsotnost z dela zaradi višje sile (137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)): V primeru višje sile, kot so naravne nesreče, je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. Višja sila lahko nastane na strani delavca (ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče itn.) ali na strani delodajalca (poplavi delovna sredstva, so ta poškodovana in dela ni možno opravljati itn.).
2. Odsotnost zaradi osebnih okoliščin (165. člen ZDR-1): Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katere zakon izrecno določa primer “hujše nesreče, ki zadane delavca”. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan.
3. Čakanje na delo (138. člen ZDR-1): Če delavcu ni mogoče zagotavljati dela iz poslovnega razloga, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
4. Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1) in kolektivni dopust: Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Delodajalec lahko določi tudi kolektivni dopust, vendar mora pri tem upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.
5. Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače t.i. izredni neplačani dopust: Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

V kontekstu organizacije dela sta pomembni predvsem možnosti:

1. Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu (169. člen ZDR-1): V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
2. Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče (145. člen ZDR-1): Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje.

V teh nepredvidljivih časih je ključnega pomena, da delodajalci in delavci razumejo svoje pravice in obveznosti ter delujejo v skladu z zakonodajo, da zagotovijo varno in učinkovito delovno okolje.