Krizni proračun vedno bolj obremenjen
Vlada pošilja v Državni zbor (DZ) predloga proračunov za naslednji dve leti, ki sta osredotočena na obnovo po poplavah. To predstavlja velik izziv za načrtovalce proračuna, saj je obsežna škoda in zahtevno načrtovanje obnove le del izzivov. Naši največji trgovinski partnerji že opozarjajo na ohlajanje gospodarstva. Poleg tega se bo Slovenija morala v prihodnjem letu soočiti z večjim obrokom odplačila dolga v primerjavi z letošnjim letom. Zadnji podatki o inflaciji in naraščajočih cenah nafte nas prav tako opominjajo, da so tveganja za turbulence na energetskih trgih in višje cene še vedno prisotna. Hkrati pa ostaja vprašanje reform v zraku, ki so se v zadnjih dveh mesecih malo omenjale, a so povezane s pogoji Evropske unije za zagotavljanje evropskih sredstev.
Razmere vedno slabše
Ko je julija vlada pričela razpravo o proračunu za prihodnje leto, je bilo poudarjeno, da so glavne prednostne naloge zdravstvo, znanost in mladi. Vendar so se začetek avgusta zgodile poplave, ki so povsem spremenile usmeritev. V proračunu, ki ga je vlada poslala v Državni zbor (DZ) v petek, je zdaj najvišja prioriteta obnova škode, ki presega več milijard.
Že zdaj je znano, da bi zaradi poplav morda že v začetku prihodnjega leta potrebovali popravek (Rebalans) proračuna. Medtem se pripravlja zakon o obnovi, ki bo imel pomembne posledice za prihodke in odhodke proračuna, je v četrtek pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič. Realizacijo proračuna pa bi lahko ogrozili tudi drugi trenutni trendi v našem poslovnem okolju, ki nam kažejo, da obdobje preobilja verjetno izteka. To vključuje splošno gospodarsko negotovost, povečanje javnega dolga, nemirne razmere na trgih energentov in vztrajno visoko inflacijo.
Gospodarska negotovost
Jesenska napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki jo je finančno ministrstvo uporabilo pri pripravi proračunskih dokumentov, temelji na predpostavki, da se bo nemško gospodarstvo v letošnjem letu zmanjšalo za 0,3 odstotka. Šesterica ekonomskih inštitutov pa je v skupni gospodarski napovedi, ki jo upošteva tudi nemška vlada, ta teden napovedala 0,6-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). Za prihodnje leto ostaja za zdaj napovedana 1,1-odstotna rast.
Vztrajno višanje javnega dolga
V zadnjih nekaj letih je javni dolg poskočil, predvsem zaradi koronavirusne krize in energetske krize. Kljub temu pa so ekonomisti pogosto opozarjali na nepremišljene izdatke posameznih vlad. Na polovici leta smo imeli dolg v višini 42,39 milijarde evrov, kar predstavlja povečanje za 1,34 milijarde evrov samo v preteklem letu.
Pričakovano je, da se bo znesek odplačila dolga v prihodnjem letu znatno povečal. Letos smo bili dolžni vrniti 1,5 milijarde evrov glavnice, medtem ko se bo ta znesek prihodnje leto povečal na 2,4 milijarde evrov. Ko upoštevamo tudi obresti, bo skupna obveznost za prihodnje leto znašala kar tri milijarde evrov.
Fiskalni svet je že spomladi opozoril, da bi “visoka raven dolga lahko omejila manevrski prostor za fiskalno politiko v primeru morebitnih novih šokov.”
Vir: N1