Novice

16.4.2020

S tem odlokom, ki začne veljati 18. aprila in velja do preklica, se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno

– prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah v Republiki Sloveniji,

– prepoveduje dostop na javne kraje in površine v Republiki Sloveniji ter

– prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače (1. člen).

Ta odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.

Globe za prekrške po tem odloku se izrekajo po zakonu, ki ureja nalezljive bolezni. Izvajanje tega odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi policija v okviru svojih pristojnosti.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/20 in 51/20).

Izjeme

Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, ne glede na določbe 1. člena tega odloka, za posameznike dovoljeno za (člen 3):

– prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,

– opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,

– odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,

– varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov,

– dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev,

– dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,

– dostop do storitev za nujne primere,

– dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov,

– dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami.

Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, ne glede na določbe 1. člena tega odloka, za posameznike dovoljeno za (člen 3):

– dostop do trgovin z živili in kmetijske neposredne prodaje,

– dostop do drogerij in drogerijskih marketov,

– dostop do prodaje medicinskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov ter sanitarnih pripomočkov,

– dostop do mest za prodajo hrane za živali,

– dostop do prodaje in vzdrževanje varnostnih proizvodov in proizvodov za nujne primere,

– dostop do kmetijskih trgovin, vključno s klavnicami, in trgovin za prodajo semen, krmil in gnojil,

– dostop do bencinskih črpalk,

– dostop do bank in pošt,

– dostop do dostavnih, čistilnih in higienskih storitev,

– dostop do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki,

– dostop do avtomobilskih servisov in servisov kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme.

Če storitve iz prejšnjega odstavka niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti.

Če Vlada Republike Slovenije sprejme ali odpravi začasno prepoved ponujanja in prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom v Republiki Sloveniji za posamezno blago ali storitev, se šteje, da je dovoljen oziroma ni dovoljen tudi dostop do tega blaga in storitev v skladu z določbami tega odloka.

Občina lahko v okviru svojih pristojnosti, za območje samoupravne lokalne skupnosti določi način, pogoje dostopa ali prepove dostop na določene javne kraje in površine v občini.

Stalno ali začasno prebivališče

Posameznik s stalnim in začasnim prebivališčem je lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in se v času razglašene epidemije ne sme seliti med obema prebivališčema.

Dostop do parkov in športno-rekreacijska dejavnost

Dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin je dovoljen le v občini prebivališča.

Ne glede na določbe 1. člena tega odloka lahko posameznik, ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, na prostem oziroma odprtih javnih krajih v občini prebivališča, izvaja športno-rekreacijsko dejavnost individualnega značaja (npr. tek, kolesarjenje, golf, joga) ali izvaja takšno športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri ob običajnem izvajanju ni mogoč stik z drugimi posamezniki (npr. tenis, badminton, balinanje).

Če pri opravljanju svojih nalog vpoklican pripadnik Civilne zaščite naleti na kršitve iz tega odloka, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o kršitvi nemudoma obvesti najbližjo postajo policije.

Izjeme za družine in nekatere skupine oseb

Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju se v okviru izjem iz 3. in 4. člena tega odloka dovoljuje tudi:

– skupinam oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva in če je mogoče ob tem gibanju zagotoviti varno razdaljo do gibanja podobnih skupin ali posameznikov,

– skupinam sodelavcev do največ pet oseb, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na ali iz dela ali so vpoklicani za opravljanje nalog v okviru Civilne zaščite.

 

Vzdrževalna dela in sezonska opravila

Posameznikom in skupinam oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva (prva alinea 5. člena), je zaradi izvajanja vzdrževalnih del ali sezonskih opravil dovoljen prihod, odhod in zadrževanje na zasebnem zemljišču ali objektu izven občine prebivališča. Dostop na zasebno zemljišče ali objekt v občino izven občine prebivališča je dovoljen le po najbližji javni cesti ali javni poti.

Pri tem gibanju in zadrževanju pa v občini zadrževanja ni dovoljen dostop do storitev iz drugega odstavka 3. člena tega odloka, razen če te storitve niso zagotovljene v občini bivališča.

V času zadrževanja na zasebnem zemljišču ali bivanja v objektu se mora posameznik izogibati stikom z drugimi posamezniki ali skupinami oseb, razen z osebami iz prve alineje prejšnjega člena.

Pri gibanju in zadrževanju iz prvega odstavka tega člena mora imeti posameznik pri sebi izpisek iz zemljiške knjige ali drugo listino, s katero dokazuje pravico do uporabe zemljišča ali objekta iz prvega odstavka tega člena, in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo, ki vsebuje naslednje podatke:

1. ime in priimek,

2. naslov bivališča,

3. naslov oziroma kraj cilja potovanja,

4. navedbo razloga, ki upravičuje gibanje in zadrževanje,

5. navedbo morebitnih ožjih družinskih članov ali članov skupnega gospodinjstva, ki se gibljejo in zadržujejo z njim,

6. navedbo, da njemu ali ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva, ki se gibljejo in zadržujejo z njim, ni bila odrejena osamitev (izolacija) ali karantena,

7. navedbo, da se zaveda kazenske ali odškodninske odgovornosti zaradi neupoštevanja predpisov, odredb ali ukrepov za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh,

8. navedbo, da se zaveda omejitev iz tega odloka in da jih bo spoštoval.

Dokazilo in izjavo mora na zahtevo pokazati inšpektorju Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije ali policistu.

Obvezna uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok

Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju, kjer se izvajajo storitve iz 3. člena tega odloka, je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta), ter obvezno razkuževanje rok. Razkužila mora zagotoviti ponudnik storitev.

 

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Uradni list RS, št. 52/20, z dne 15.4.2020

 

Pozor, na zalogi so „KREMCA osvežilci za roke” s 68-70 % vsebnostjo alkohola. Možen je takojšen prevzem. Za člane Obrtne zbornice Domžale še dodaten bonus – 10 % popusta.

 

Pakiranja in cene:

  • 500 ml  s pumpico: 8,2 € + ddv
  • 200 ml s pumpico: 6 € + ddv
  • 175 ml s flip top pokrovčkom: 5 € + ddv

 

Na cene vsem članom OZS priznamo 10 % popust.

Naročilo s svojimi podatki lahko oddate na info@kozelj.net,  ob tem pripišite, da ste člani OZS.

 

Slovenski podjetniški sklad je ponovno objavil dva vavčerja in sicer Vavčer za digitalni marketnig ter Vavčer za pripravo digitalne strategije, ki sta bila začasno umaknjena.

Vavčerja sta na voljo od 10. aprila 2020 dalje. Pri strategijah je naveden nov pogoj in sicer, da se lahko prijavijo le podjetja, ki imajo vsaj 5 zaposlenih.

Več informacij o ostalih vavčerjih dobite tukaj.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

 

 

OZS je bila pobudnica, da so avtoservisne delavnice lahko ostale odprte za nujna popravila že ves čas. V vmesnem obdobju smo tudi analizirali dogajanje in ugotovili, na kakšen način je mogoče na vseh avtoservisih (tudi vulkanizerjih, avtoličarjih in avtokleparjih, avtopralnicah,…) delovati varno in brez osebnih stikov oz. na varen način. Tudi zato smo v preteklem tednu Vladi RS dali pobudo, da omogoči odprtje vseh avtoservisnih delavnic (tudi vulkanizerskih, avtoličarskih, avtokleparskih, avtopralnic) tako za potrošnike kot za nenujne primere.

 

Za avtoserviserje pa smo pripravili navodila oz. PRIPOROČILA, kako naj delujejo varno in preprečujejo širjenje koronavirusa. Ob upoštevanju teh priporočil bodo lažje zaščitili sebe, svoje zaposlene in tudi stranke. Zavedati se je potrebno, da morebitna okužba pomeni zaprtje avtoservisne delavnice za več tednov! V PRIPOROČILA smo zajeli, kaj so obveznosti delodajalca, pa tudi, kako naj se organizira delo, na kaj naj bodo pazljivi, tako pri delu kot pri zaposlenih in o čem naj opozorijo in obvestijo svoje stranke. Vse to smo storili v želji, da bi avtoserviserji lažje delali in pri delu ne bi trpeli posledic koronavirusa! Tudi zato morajo vsi – tako avtoserviserji kot stranke – razumeti, da je potrebna strpnost in da je čakanje v vrstah na avtoservisu stvar preteklosti!

 

Priporočila smo razdelili v dva dela:

 

Sekcija pa je za pomoč pri nakupu zaščitnih sredstev in opreme pripravila ponudbe različnih dobaviteljev – ponudba pa se bo še dopolnjevala. Ponudbe najdete na spletni strani www.avtoserviser.si.

 

Želimo vam veliko zdravja in varno delo!

10.4.2020

Kljub temu, da je od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013 s spr. in dop., v nadaljevanju ZDR-1), ki velja od 12. 04. 2013 dalje preteklo že 7 let, pa so še vedno relativno pogosta zmotna razmišljanja, da že status starejšega delavca daje varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne drži popolnoma.

 

Nujno je namreč treba ločiti 2 navidez zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi ZDR-1, saj imata različne pravne posledice.

Prebertite celoten blog tukaj.

 

7.4.2020 je bila objavljena zelo nujna depeša (VWA200354): Ponovno povabilo Rapid Reaction Technology Office za sodelovanje podjetij z novimi tehnologijami.

Rapid Reaction Technology Office (RRTO), deluje znotraj MORSa.

Vabilo je namenjeno slovenskim podjetjem, ki razvijajo nove napredne tehnologije, podjetja z visoko inovativnimi tehnologijami, ki imajo možnost da zagotovijo nove, revolucionarne zmogljivosti, ki bi pomenile prednost pred nasprotniki in zapolnitve vrzeli v potrebah kritičnih misij do leta 2028.

Področja, ki jih zanimajo: AI, machine learing, avtonomne rešitve, biotehnologija, kibernetske tehnologije, usmerjena energija, v celoti povezana komanda, komunikacije in kontrola, hipersonika, mikroelektronika, kvantumske tehnologije, vesolje, 5G…

Več info zapisano v depeši (VWA200354) in na povezavi:
https://beta.sam.gov/opp/105b78efe5624282890cb88d8f2e66ae/view?keywords=dtep&sort=relevance&index=&is_active=true&page=1

Rok za prijavo podjetij: 30.4.2020 do 17.00 EDT
Prijava na naslov: osd.pentagon.ousd-atl.mbx.rrto-innovation@mail.mil

Vabilo je namenjeno slovenskim podjetjem, predvsem SME in start-upom, različnim institucijam SRIP, ki bi jih sodelovanje mogoče lahko zanimalo. Ne gre le za podjetja, ki že sodelujejo z vojaško industrijo, ampak gre za zelo širok nabor aktivnosti, ki jih je potrebno upoštevati ob obveščanju.


Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

DODATNI UKREPI EU:

 

Dodatna likvidnost za podjetja:
Evropska komisija je 6. aprila sprostila 1 milijardo evrov iz Evropskega sklada za strateške naložbe – EFSI (podrobneje: v okviru jamstvene sheme za posojila COSME ter tudi jamstva InnovFin za MSP v okviru programa Obzorje 2020), ki jo bo lahko Evropski investicijski sklad (EIF), del EIB skupine, uporabljal za jamstva. Tako bo EIF omogočeno, da izdaja posebna jamstva za spodbujanje bank in drugih posojilodajalcev, da zagotovijo likvidnost vsaj 100.000 evropskim malim in srednjim podjetjem (MSP) ter malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih je prizadel gospodarski učinek pandemije koronavirusa. Po ocenah se bo lahko mobiliziralo za 8 milijard evrov posojil. EIF bo jamstva ponudil na trgu preko nacionalnih finančnih posrednikov v okviru EIF razpisa z dne 6. aprila.

 
Izpolnjuje se zaveza iz sporočila Komisije z dne 13. marca, da se zagotovi takojšnja pomoč hudo prizadetim MSP. Prva sredstva naj bi stekla že aprila. Gre za del svežnja ukrepov, ki ga je EIB skupina napovedala 16. marca za hitro mobilizaciji podpore za evropska podjetja.

Naložbena pobuda za odziv proti koronavirusu (CRII ter CRII+) :

Komisija je v okviru te nove pobude 13.marca predlagala (Evropski parlament je potrdil 26. marca, Svet pa 30.marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 28 milijard evrov kohezijskih sredstev za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je tako predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020). Slovenija ima tudi še nekoriščena sredstva iz kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

 

 

Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.

 

Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII+) tako, da se omogoči prenos sredstev med skladi ter tudi prenos med kategorijami regij in cilji politik, da se odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in da se poenostavi upravljanje. Te dodatne poenostavitve morajo zdaj potrditi še države članice (Svet EU) in Evropski parlament.
 
Začasni instrument – pobuda za ohranjanje delovnih mest – pobuda SURE:
Evropska komisija je 2. aprila kot odziv na enormno povečevanje brezposelnosti in v smeri priprave gospodarstvo EU na nov zagon po krizi: nov in ZAČASNI instrument brez nacionalnih ovojnic – pobuda SUREza ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko financirale tovrstne sheme. Evropska komisija se bo v imenu EU zadolžila pod ugodnimi pogoji na mednarodnih trgih in nato plasirala ugoden kredit državam, ki bodo za to zaprosile (formalno bo šlo za sklep Sveta o finančni pomoči EU posamezni državi članici). Jamstva za ta posojila (min 25%) bodo morale zagotoviti države, o tem bo tekla razprava na evroskupini ta teden.

Začasen okvir za bolj fleksibilne državne pomoči:

 

Že obstoječa pravila državam članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti MSP, kot denimo: subvencije plač, začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov;  neposredna finančna podpora potrošnikom; pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti;  povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr. v sektorjih, kot sta letalstvo in turizem). Obenem je Komisija 19. marca sprejela še začasni okvir (veljaven do konca decembra 2020), da države članice dodatno podprejo gospodarstvo. Gre za pet vrst pomoči: neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje;  državna jamstva za bančna posojila podjetij; subvencionirana javna posojila podjetjem; zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo; kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.

 

3. aprila je Komisija še razširila začasni okvir, da bo državam članicam omogočena pospešitev raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov v zvezi s koronavirusom, zaščita delovnih mest ter nadaljnja podpora gospodarstvu (npr. ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost; ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene, podpora za proizvodnjo proizvodov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa). Spremenjeni začasni okvir tudi razširja obstoječe oblike podpore, ki jih države članice lahko namenijo podjetjem v stiski; npr. državam članicam omogoča, da zagotovijo brezobrestna posojila do nominalne vrednosti 800.000 EUR na podjetje, jamstva za posojila, ki pokrivajo 100 % tveganja, ali lastniški kapital. To je mogoče združiti tudi s tako imenovano pomočjo ‘de minimis’ (da pomoč na podjetje doseže do 1 milijon EUR) in z drugimi vrstami pomoči.

 

Evropska komisija je v zadnjih tednih odobrila veliko različnih shem pomoči, ki so jo priglasile države članice. Pregled že odobrenih novih shem državnih pomoči ter druge informacije, vključno s kontakti pristojnih služb Komisije (DG Competition), so objavljene tu.

Do odgovorov na najpogostejša vprašanja ki jih zastavljate FURS-u lahko pridete, če kliknete na to povezavo. (verzija 7.4.2020)

 

KAZALO VSEBINE:

  1. LETNI OBRAČUN DDPO IN DohDej 4
  2. Ali se podaljša rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej?. 4
  3. Do kdaj moram poravnati razliko med mesečnimi (ali trimesečnimi) obroki akontacije dohodnine in (letno) odmero, ugotovljeno v obračunu?. 4
  4. Kdaj bom prejel preplačano akontacijo davka na podlagi letnega obračuna?. 4
  5. Ali podaljšanje roka vpliva tudi na zamenjavo ugotavljanja davčne osnove (npr. ne želim biti več »normiranec« ali pa to želim postati). 4
  6. Ali prestavitev roka za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej vpliva tudi na določitev zavarovalne osnove? 4

I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ. 4

  1. ZNIŽANJE MESEČNE (TRIMESEČNE) AKONTACIJE DAVKA.. 5
  2. Ali lahko zaprosim za znižanje višine mesečne (trimesečne) akontacije davka?. 5
  3. Kdaj lahko oddam zahtevo za znižanje višine mesečne (trimesečne) akontacije davka?. 5
  4. Kdaj konkretno zahteva za znižanje akontacije vpliva na mesečno akontacijo?. 6
  5. Kako oddam zahtevo za znižanje akontacije?. 6
  6. Katere priloge moram predložiti k zahtevi za znižanje akontacije?. 6
  7. V kolikšnem času mora FURS odobriti (ali zavrniti) znižanje akontacije?. 6

III. ODLOG, ODPIS IN OBROČNO PLAČILO DAVKOV.. 6

  1. Ali je možen odpis davkov?. 6
  2. Ali moram v času epidemije koronavirusa plačevati akontacijo davka?. 6
  3. Ali je možen odlog plačila davčnih obveznosti in za koliko časa?. 6
  4. Za katere davčne obveznosti lahko odložim plačilo oz. zaprosim za obročno plačilo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19?. 7
  5. Ali velja odlog in obročno plačilo pri davčnem odtegljaju tudi za prispevke za socialno varnost? 7
  6. Ali lahko zaprosim za odlog ali obročno plačilo obveznosti po letnem obračunu DDPO oz. DohDej, četudi sem tega oddal še pred razglasitvijo epidemije?. 7
  7. Kakšen je pogoj za obročno plačilo oz. odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu in kakšna dokazila je treba predložiti?. 7
  8. Ali je v izredne razmere vključeno obdobje februar 2020 oz. za katera obdobja bo veljal obrazec za odlog ali obročno zaradi izrednih razmer?. 7
  9. Kako oddam vlogo za obročno plačilo oz. odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu? 7
  10. Kako in kdaj bom obveščen, ali je moji vlogi za odlog oz. obročno plačilo ugodeno?. 7
  11. Ali se zavezanec, ki že ima od prej odobreno obročno plačilo ali odlog plačila davka šteje za neplačnika? 8
  12. Ali se bodo enako obravnavale vloge na »starih« obrazcih, ki so že na e-davkih kot »novi« obrazci zaradi izrednih razmer?. 8
  13. Ali v času odloga oz. obročnega plačila tečejo zamudne obresti?. 8
  14. ODLOG IN OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV SAMOZAPOSLENIM, VERSKIM DELAVCEM IN KMETOM 8
  15. Kdo je upravičen do odloga prispevkov za socialno varnost?. 8
  16. Ali je do odloga prispevkov za socialno varnost upravičena tudi oseba, ki opravlja postranski poklic (npr. popoldanski s.p.)?. 8
  17. Za katero obdobje je možen odlog prispevkov in za koliko časa?. 8
  18. Ali je možno odložiti prispevek, ki bi ga moral plačati do 20. marca (npr. za februar ali marec)? 8
  19. Katere prispevke je možno odložiti?. 8
  20. Ali je možno odložene prispevke poravnati obročno?. 9
  21. Ali moram vložiti kakšno vlogo za odlog plačila prispevkov?. 9
  22. Ali v času odloga plačila prispevkov tečejo zamudne obresti?. 9
  23. Ali bom upravičen do odloga prispevkov tudi, če sem dolžnik do FURS?. 9
  24. Do katerega datuma moram kot s.p. oziroma kmet poravnavati obveznosti za februar 2020 (oziroma moram imeti največ 50 evrov dolga do FURS), da bom upravičen do avtomatskega odloga prispevkov?. 9
  25. Kje lahko najlažje preverim, ali sem dolžnik do FURS?. 9
  26. Komu je dovoljena OPROSTITEV plačila prispevkov za socialno varnost?. 9
  27. Ali je do OPROSTITVE plačila prispevkov za socialno varnost upravičena tudi oseba, ki opravlja postranski poklic (npr. popoldanski s.p.)?. 9
  28. V kakšni višini se mi OPROSTI plačilo prispevkov za socialno varnost?. 9
  29. Kaj moram narediti, da se mi OPROSTI plačilo prispevkov za socialno varnost?. 9
  30. Kje je objavljena izjava za OPROSTITEV plačila prispevkov in pridobitev temeljnega dohodka? 10
  31. Kaj če v izjavi navedem neresnične podatke?. 10
  32. MESEČNI TEMELJNI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE, VERSKE USLUŽBENCE IN KMETE. 10
  33. Kdo je upravičen do mesečnega temeljnega dohodka?. 10
  34. Koliko znaša mesečni temeljni dohodek?. 10
  35. Kaj moram storiti, da pridem do mesečnega temeljnega dohodka?. 10
  36. Kdaj bom prejel nakazilo mesečnega temeljnega dohodka?. 11
  37. Kakšni so kriteriji za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka?. 11
  38. Ali bom moral mesečni temeljni dohodek vračati?. 11
  39. INTERVENTNI UKREPI NA PODROČJU PLAČ ZA ZAPOSLENE. 11

VI-a. UKREP DELNE OPROSTITVE PLAČILA PRISPEVKOV OD PLAČE ZA DELO V ČASU EPIDEMIJE. 12

  1. Kateri delodajalci so upravičeni do ukrepa?. 12
  2. Katere prispevke upravičeni delodajalci plačajo in za katere velja oprostitev?. 12
  3. Kako uveljavljam oprostitev plačila prispevkov?. 12

VI-b. IZPLAČILO KRIZNEGA DODATKA.. 12

  1. Kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?. 12
  2. Kateri delodajalci lahko izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?. 12
  3. Kako se poroča na REK obrazcu o izplačilu kriznega dodatka?. 12

VII. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE IN OPROSTITVE PRISPEVKOV OD NADOMESTILA PLAČE  12

  1. Kako uveljavljam pravico do povračila nadomestila plače?. 13
  2. Kako se pri uveljavljanju pravice do povračila nadomestila plače preverja kriterij, da ima delodajalec predložene vse REK obrazce za zadnjih 5 let?. 13
  3. Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od izplačanih nadomestil plač?. 13
  4. Kateri delodajalci so upravičeni do ukrepa?. 13
  5. Kaj če delodajalec napačno oceni upad prihodkov?. 13
  6. Kako se odda REK obrazec pri uveljavljanju tega ukrepa?. 13
  7. Kako se predloži REK obrazec, če v posameznem mesecu delavec del obdobja dela, del obdobja pa je na čakanju?. 14
  8. Kako se obračunajo prispevki od nadomestila plače?. 14

VIII. LETNA ODMERA DOHODNINE. 14

  1. Ali je zaradi pandemije koronavirusa kakšna sprememba glede letne odmere dohodnine?. 14
  2. Kakšna bo sprememba v zvezi z letno odmero dohodnine za fizične osebe z dejavnostjo (ki niso normiranci)? 15
  3. Ali fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov (t.i. normiranci) prejmejo svoj informativni izračun dohodnine?. 15
  4. TEK ROKOV ZA OPRAVLJANJE PROCESNIH DEJANJ ZAVEZANCEV.. 15
  5. Ali se zaradi epidemije koronavirusa prekinejo roki procesnih dejanj, kot npr. rok za pritožbo, ugovor, vlaganje različnih davčnih napovedi itd.?. 15
  6. Ali se zaradi epidemije koronavirusa prekinejo roki za plačilo obveznosti (npr, plačilo dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd)?. 16
  7. Zaradi epidemije koronavirusa ne morem oddati davčne napovedi. Ali jo lahko oddam po prenehanju epidemije?. 16
  8. Ali se v času epidemije koronavirusa spreminjajo roki ali obveznosti zavezancev v nadzorih FURS (npr. v inšpekcijskih postopkih)?. 16
  9. Ali mi bo zaradi epidemije koronavirusa kasneje odmerjen davek (npr. na promet nepremičnin ali davek na motorna vozila)?. 16