PKP10 prinaša nov paket ukrepov  za omilitev posledic epidemije in podaljšuje nekatere obstoječe ukrepe

 

PKP10 prinaša nov paket ukrepov  za omilitev posledic epidemije in podaljšuje nekatere obstoječe ukrepe

30. decembra 2021 je pričel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP oz. PKP10), ki podaljšuje določene že doslej poznane ukrepe in uvaja nove začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije. Poleg posebnih solidarnostnih dodatkov za najranljivejše skupine se podaljšuje veljavnost turističnih bonov, uvaja se sofinanciranje nabave hitrih antigenskih testov za gospodarstvo, podaljšuje se ukrep karantene na domu in višje sile zaradi obveznosti varstva otrok, podaljšujeta se ukrep dela na domu in ukrep daljše izrabe letnega dopusta, podaljšujeta se ukrep odsotnosti z dela in program finančnih spodbud in interventni zakon za zagon gospodarstva ter uvaja odškodninska odgovornost zaradi cepljenja ali zapletov pri zdravljenju s Covid-19.

Deseti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP10) prinaša najbolj ranljivim skupinam solidarne dodatke. Upokojenci, ki prejemajo pokojnino do višine 732 evrov bodo prejeli dodatke do konca januarja 2022. Višina dodatka je odvisna od višine pokojnine, od 300 do 130 evrov.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi kmetje, ki niso prejemniki pokojnin in so stari nad 65 let z dohodki pod 591,2 evra. Zakon uvaja tudi solidarne dodatke za posebej ranljive skupine kot so vojni veterani, invalidi in upravičenci do denarne socialne pomoči.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenca v višini 500 evrov bodo upravičeni tudi starši (eden od staršev) za vsakega otroka, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in bo rojen do 30. junija 2023.

Zakon prinaša tudi poseben dodatek  za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijake in študente, ki so vključeni v izvajanje pomoči in oskrbe bolnikov v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja. Dodatek znaša do 30 evrov na posamezen dan opravljanja navedenih nalog. Ukrep velja od 11. novembra 2021 do 30. junija 2022.

Podaljšuje se veljavnost unovčenja turističnih bonov (bon 20)  do 30. junija 2022. Pogoji in način uveljavitve ostajajo enaki kot so veljavi po ZIUOOPE. Upravičenci so osebe, ki so imele na dan 13. marca 2020 stalno bivališče v Sloveniji in so bile polnoletne oziroma so v letu 2020 dopolnile 18 let in turističnega bona še niso porabile ali so ga le delno porabile. Za ponudnike velja, da morajo biti na dan unovčenja turističnega bona vpisani v Poslovni register Slovenije in v register nastanitvenih obratov kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in opravljajo eno izmed dejavnosti po SKD 2008, ki se nanaša na dejavnost hotelov ali počitniških domov in letovišč ali turističnih kmetij, ali oddajanje zasebnih sob gostom ali planinskih domov in mladinskih prenočišč ali drugih nastanitev za krajši čas ali dejavnost avtokampov, taborov.

Zakon podaljšuje tudi ukrep kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni do 3 dni  v kosu za zaposlene brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Ukrep velja do 28. februarja in se lahko podaljša s sklepom Vlade RS za največ 3 mesece.

Deseti paket ukrepov prinaša tudi sofinanciranje nabave hitrih testov za samotestiranje za  gospodarstvo. Do sofinanciranja nakupa v višini 92,50 evrov na delavca ali osebo, ki na kakršnikoli drug pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu je upravičena vsaka pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava. Ukrep velja od 8. novembra do 31. januarja 2022.  Ne pozabite, za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov je potrebno preko informacijskega sistema FURS najpozneje do 15. februarja 2022 predložiti izjavo.

Podaljšuje se ukrep dela na domu za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022. Pri tem delodajalci ne pozabite, da ste dolžni pred začetkom dela delavca na domu obvestiti Inšpektorat za delo. V obvestilu morate navesti podatke o delodajalcu in podatke, ki se nanašajo na delavca. Poleg osebnih podatkov delavca je potrebno navesti tudi naziv delovnega mesta in vrsto dela s kratkim opisom dela, delovna sredstva in delovno opremo ter predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu. Obvestilo se vloži elektronsko preko portala spot.gov.si .

Zakon podaljšuje tudi ukrep daljše izrabe letnega dopusta. Delavci, ki v letu 2021 zaradi vseh podanih okoliščin niso mogli izrabiti vsega preostalega dopusta iz leta 2020, lahko ta dopust izrabijo najkasneje do 1. aprila 2022. Podaljšanje izrabe letnega dopusta za leto 2021 do 31. decembra 2022 pa je omogočeno tistim delavcem, ki zaradi nujnih delovnih potreb, ki so bile povezane z obvladovanjem  virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije Covid-19 niso mogli izrabiti letnega dopusta skladno z roki, ki jih določa ZDR-1.

Poleg ukrepov na področju zdravstva, ki so povezani z začasnim razporejanjem kadra in podaljšanjem financiranja telemedicinske obravnave, pa zakon prinaša tudi podaljšanje programa finančnih spodbud v boju proti negativnim posledicam epidemije Covid-19 do 30. junija 2022 in se nanašajo na nepovratna in povratna sredstva, ki jih razpisuje Ministrstvo za gospodarstvo in javni skladi. Do 31. decembra 2022 je podaljšana tudi veljavnost interventnega zakona za odpravo ovir pri zagonu gospodarstva po epidemiji Covid-19.

Zakon pa uvaja tudi odgovornost za škodo na zdravju, ki nastane osebam zaradi cepljenja proti Covid-19 ali pri zapletih zaradi zdravljenja z zdravili za zdravljenje Covid-19 in se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij ali smrti.  Način in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine in višini odškodnine bo določal predpis, ki bo urejal odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja.

Anja Grahek, podjetniška svetovalka

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija