STAGFLACIJA – PRILOŽNOST ZA AKUMULIRANJE?

Vse več strokovnjakov je enotnih, da nas čaka stagflacija. Stagflacija je ekonomski pojav, pri katerem se hkrati pojavita stagnacija gospodarske rasti ali recesija ter visoka inflacija. To stanje se šteje za nenavadno, saj inflacija običajno spremlja gospodarsko rast, ne pa stagnacijo. Stagflacija lahko nastane zaradi različnih vzrokov, kot so oskrbovalni šoki (na primer povečanje cen energentov) ali vladne politike (na primer pretirano tiskanje denarja).

Prav tako lahko pričakujemo tudi kakšne dolžniške krize (tako na državnih kot institucionalnih ravneh) in težave zaradi višanja obveznosti  pri potrošnikih. Pomanjkanje povpraševanja s strani potrošnikov, nadaljnje zmanjševanje likvidnosti v finančnem sistemu in bolj »drago« zadolževanje so vsekakor precejšen razlog za skrb glede dogajanja v realnem gospodarstvu.

Vendar pri vsem tem ni pomembno, kaj  vse se bo dogajalo, temveč kako bomo to izkoristili.

V letu 2023 bodo nihanja stalnica na finančnih trgih, kar lahko pomeni priložnost za  dolgoročne investitorje. Lansko leto smo doživeli rekordne upade vrednosti na določenih trgih, letošnje leto bo tako, kot vse kaže, leto za akumuliranje.

Vsak dolgoročni investitor razmišlja, kako bi lahko v obdobju investiranja kupoval čim ceneje in potem v kasnejšem obdobju prodajal dražje ter s tem ustvaril dobiček. Če želi dolgoročni investitor kupovati čim ugodneje, mora investirati takrat, ko se dogaja večja sprememba cikla – recimo, ko se dolgoročni rastoči trend na borzi prekine in pride padajoči, medvedji trend.

Če gledamo na ciklično obdobje od leta 2009 naprej, ko smo začeli okrevanje po takratni finančni krizi, smo imeli do konca leta 2021 več kot desetletje trajajoče obdobje rastočih tečajev (z vmesno izjemo v marcu 2020, ko so trgi občutno zanihali zaradi covida-19). Z letom 2022 smo zdaj vstopili v cikličen padec na finančnih trgih in tako imenovani medvedji trend.

Recept za dosego donosov: kupujte poceni, prodajajte drago!

A ni razloga za paniko. Če ste dolgoročni investitor, ste omenjeno obdobje težko pričakovali. Zdaj je najpomembnejše predvsem to, kako se tega lotiti na pravi način, da izkoristite poceni nakupe.

Metoda DCA

Močno okrevanje tečajev (tako na delniških kot kripto trgih v začetku leta 2023) je pokazatelj, kaj se bo zgodilo s tečaji, ko bo morebitna recesija ali kakšen večji dogodek, omenjen zgoraj, mimo nas. Takrat bomo ciklično spet prešli v nekaj let trajajoči rastoči trend. V tem vmesnem obdobju pa bi bilo najbolj smiselno, da povprečni vlagatelj svoje investicije vlaga postopoma.

Danes namreč ni potrebno biti v skrbeh, če imate v portfelju na strani del v denarju. Nihajoče se tečaje tekom leta lahko s pridom izkoristite s postopnimi vstopi v naložbe, ki jih želite držati in letos okrepiti.

Metoda povprečnega stroška (metoda DCA) pravi, da je najbolje na trg vstopati z vedno enakim zneskom na enako časovno obdobje – recimo, da v vaš najljubši ETF sklad vsak mesece tekom letošnjega leta vlagate 500 evrov na mesec.

S postopnimi vložki tako zmanjšate predvsem tveganje napačnega časa vstopa na trg (da bi vstopili pri kratkoročnih vrhovih na trgu) in izkoristite vse priložnosti, ki jih bo letos ponudil trg. Če se bodo namreč uresničila tveganja, ki grozijo, potem je pričakovati, da bomo letos tekom leta večkrat videli tako večje padce kot tudi večje kratkoročne vzpone na trgih.

Metoda DCA – metoda povprečnih stroškov – vlaganje na način, da vlagate enak znesek na enako časovno obdobje.

Omenjena metoda nam je v praksi v letih 2008, 2009 in 2010 omogočila dobro akumulacijo kakovostnih naložbenih razredov in je bila z matematičnega vidika zelo dobra. Po večjih padcih v letu 2008 in 2009 se je namreč trg konsolidiral več kot eno leto, kar je bila izjemna priložnost za postopne vložke na trg in povečevanja kakovostnih delnic, skladov, zlata itn. Metoda DCA je bila sicer v obdobju akumuliranja psihološko zelo naporna, saj smo ob akumulaciji spremljali tudi negativna stanja na določenih investicijah. Kljub dodatnim vložkom in dokupom je bilo v marsikaterem delu portfelja še vedno negativno stanje, torej manj, kot smo vložili.

A ko se je trend akumuliranja zaključil in smo z letom 2010 prešli v nov rastoči cikel, se je vsako leto bolj potrjevalo, da je bila strategija za obdobje 2008–2010 vsekakor pravilna. Verjamem, da bo tudi v obdobju od leta 2022 do 2024, posebej s poudarkom na letošnjem letu, metoda postopnih vložkov v kakovostne in perspektivne investicije ena najboljših za večino investitorjev.

Akumuliranje skladno s planom in razpršitvijo

Seveda to, da so stvari na trgih poceni, še ne pomeni, da lahko kar brezglavo investirate v vse, čemur je cena padla lani in letos. Za metodo DCA velja, da se v praksi obnese kot dobra zgolj takrat, če na razprodanih nivojih lovite perspektivne investicije.

Zato je potrebno za omenjeno metodo narediti poseben načrt in potem investirati v skladu s strategijami in primerno razpršitvijo. Sam osebno bom s svojim portfeljem letos predvsem krepil pozicije na delniških trgih (delnice in skladi ETF) ter špekulativno tudi z nakupom razprodanih kriptovalut za manjši del portfelja. Varnejši del mojega portfelja je že razporejen v fizično zlato in delež surovin, s preostankom denarnih sredstev pa sem si naredil strategijo, kaj želim letos akumulirati.

Kratkoročni minusi na investicijah so za dolgoročne investitorje signal, da krepijo svoje pozicije.

Dolgoročnih investitorjev ne bi smeli prestrašiti kratkoročni padci na trgih, ki povzročijo nerealizirane izgube naših investicij. To je obdobje na trgih, ko imamo možnost, da te pozicije še okrepimo.

Vlagati v bikovskih trendih je najlažje, saj takrat hitro naredimo nekaj dobička in se počutimo dobro. A če želite narediti res »velik posel« in ustvariti tako imenovano generacijsko premoženje, pa zato potrebujemo medvedji trend in nekaj vmesnega »trpljenja«, ko pogledamo vmes na vrednosti naših investicij.

Vir: OZS