|
|
|
|||
|
|
|||
|
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija
|
|
|
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj ter SPIRIT Slovenija, javna agencija |
|
|
Dragi člani, tudi letos Božiček bo!
Tokrat pride kar s pomočjo poštarja. Pri nas so darila za vaše otroke še zmeraj gratis, za otroke vaših zaposlenih pa cenejša kot lani, da vam tudi mi čim bolj pomagamo v teh časih.
Obdarite lahko tudi vnuke in otroke svojih zaposlenih.
Prijave izključno preko spodnjega obrazca. Za vsakega otroka posebej označite možnost izbora. Bodite pozorni pri izpolnjevanju vseh podatkov.
Poštar bo otroke obdaril predvidoma 22. decembra.
Vlada je sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, in ga objavila v Uradnem lisit RS št. 163/20, s katerim je ponovno zaprla večino dejavnosti obrtnikov in podjetnikov. Odlok je stopil v veljavo 16. novembra.
Kljub temu, da se z odlokom zapira velika večina dejavnosti naših obrtnikov in podjetnikov, pa obstaja nekaj izjem, ki dovoljujejo opravljanje dejavnosti, ki so nujne za delovanje družbe, zagotavljajo varnost ljudi in premoženja ter preprečujejo nastajanje škode.
V izogib nesporazumom na tem mestu opozarjamo, da omejitve veljajo le pri poslovanju s končnimi potrošniki, ne vejajo pa pri poslovanju s podjetji, kjer ni sprememb.
Izjeme, ki jih odlok predvideva v svojem 2. členu
Izjeme dovoljujejo opravljanje dejavnosti, ki so nujne za delovanje družbe, zagotavljajo varnost ljudi in premoženja ter preprečujejo nastajanje škode.
Med izjemami lahko najdemo:
Dovoljeno pa je ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo, kot to ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.
Dovoljeno je tudi opravljanje dejavnosti priprave jedi in pijač v primeru dostave ter opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.
Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, je omejeno na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko.
Po pojasnilih vlade v primeru napake na blagu potrošnik pri podjetju v garancijskem roku uveljavlja svoje zahtevke iz naslova stvarne napake ali garancije. Podjetje je v primeru nujnih storitev (popravil) dolžno ravnati v skladu z določbami Zakona o varstvu potrošnikov, v primeru nenujnih popravil pa mora podjetje blago pregledati in se opredeliti do zahtevka potrošnika takoj, ko bo to mogoče / po prenehanju začasne prepovedi iz Odloka. Podjetjem svetujemo, da v primeru nenujnih popravil obvestijo potrošnika, da jim trenutne razmere ne omogočajo pregleda blaga, zato se bo do njegovega zahtevka opredelilo takoj, ko bo to mogoče/po prenehanju začasne prepovedi iz odloka.
Več o odloku si lahko preberete TUKAJ.
Vir: OZS
Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t.i. #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19.
Ponovna razglasitev epidemije je terjala sprejetje novega paketa ukrepov PKP6, s katerim vlada dopolnjuje ukrepe iz petega paketa in ponovno reaktivira ukrepe kot je npr. npr. subvencija podjetjem za čakanje zaposlenih na delo in podaljšuje ukrepe kot so npr. podaljšanje subvencioniranega skrajšanega delovnega časa.
Glavni cilj predloga zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva, ki pa hkrati sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom.
Kaj prinaša predlog zakona?
Predlog zakona bo imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj upravičencem omogoča omilitev posledic epidemije bolezni COVID-19, prav tako se s predlogom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim tudi na področju socialnega varstva.
Vir: gov.si
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v UL št. 160/2020 dne 6. novembra v Uradnem listu objavilo javni razpis za ukrep iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 – 21. Gre za izjemno začasno podporo kmetom ter mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP), ki jih je kriza zaradi covid-19 še posebej prizadela.
Namen ukrepa je finačna podpora za potrebe lajšanja likvidnostnih težav kmetijskim gospodarstvom ter MSP zaradi izpada prihodka, ki je posledica zmanjšanja prodaje proizvodov javnim zavodom zaradi epidemije covid-19.
Vlogo na javni razpis lahko vložijo upravičenci od 9. novembra 2020 do vključno 24. novembra 2020, do 23:59. ure.
Podpora se dodeljuje v skladu z Odlokom o izvajanju ukrepa izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi covid-19 še posebej prizadela, iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 (29. 10. 2020).
Javni razpis je razdeljen na dva sklopa:
Upravičenec lahko vloži vlogo samo na en sklop javnega razpisa.
Pogoj za pridobitev podpore je, da je upravičenec v obdobju od 13. marca 2020 do 12. junija 2020 utrpel več kot 30 % izpad prihodka od prodaje proizvodov javnim zavodom s področja vzgoje in izobraževanja, glede na enako obdobje v letu 2019.
Do podpore so upravičena tista kmetijska gospodarstva ali nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki so v obdobju od 13. marca 2019 do 12. junija 2019 ustvarili prihodke od prodaje javnim zavodom v višini najmanj 7.000 evrov, MSP pa v višini najmanj 50.000 evrov.
Znesek podpore je za kmetijska gospodarstva ali nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji do 7000 evrov, odvisno tudi od višine izpada dohodka v letošnjem letu (izpad prihodka znaša več kot 30 do vključno 50 % – podpora znaša 3500 evrov; izpad prihodka znaša več kot 50 do vključno 70 % – podpora znaša 5000 evrov; izpad prihodka znaša več kot 70 % – podpora znaša 7000 evrov).
Za MSP je višina podpore do 50.000 evrov, odvisno tudi od višine izpada dohodka v letošnjem letu (izpad prihodka znaša več kot 30 do vključno 50 % – podpora znaša 25.000 evrov; izpad prihodka znaša več kot 50 do vključno 70 % – podpora znaša 35.000 evrov; izpad prihodka znaša več kot 70 % – podpora znaša 50.000 evrov).
Podatek o višini prodaje javnim zavodom in višini izpada prihodkov bo pridobila Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja od Uprave za javna plačila.
Upravičenci morajo izpolnili obrazec, ki je priloga javnega razpisa, in ga poslati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Odločbe morajo biti izdane že v tem letu, zato bo javni razpis (čas za vložitev vloge) odprt samo 14 dni.
Podpora se izplača v enkratnem znesku na podlagi odločbe o pravici do sredstev.
Več o javnem razpisu si lahko preberete TUKAJ.
Vir: gov.si
Državni zbor je včeraj sprejel peti protikoronski paket ukrepov (PKP 5) za omilitev in odpravo posledic COVID-19.
V nadaljevanju si lahko preberete katere ukrepe zakon prinaša.
I. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ( npr. v primeru varstva otroka)
Veljavnost ukrepa
Odrejena karantena: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Višja sila: od 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Kateri delodajalci so upravičeni do ukrepa?
Tisti delodajalci bodo lahko uveljavljali pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene:
Glede delavcev iz točke 2 ukrepa se upoštevajo se otroci do vključno 5. razreda osnovne šole, otroci v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroci, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Obveznost delodajalca je izplačevati neto nadomestilo plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
Koliko znaša višina nadomestila plače?
Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas.
Višina nadomestila plače zaradi odrejene karantene je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:
1. 100% nadomestilo plače pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela;
2. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
3. 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova slednjih osebnih okoliščin:
· smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja
· smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
· smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
· rojstvo otroka
– vabila na sodišče
4. 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.
Katere so dolžnosti delavca?
* v 24 urah mora delavec obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo
* v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni mora le-to posredovati delodajalcu
* v 3 delovnih dneh od nastanka razloga mora obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Izplačana nadomestila plač zaradi odrejene karantene ali višje sile se povrnejo v celoti (bruto I), tudi za praznik in druge dela proste dni, določene z zakonom.
Kakšen je postopek uveljavljanja povračila?
1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila za čas pred uveljavitvijo oziroma v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca)
2. Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu
3. Oddaja zahtevka
II. Delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo
Veljavnost ukrepa: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2021)
Kateri delodajalec je upravičen do ukrepa?
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
– neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.
So pa upravičene humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov.
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019.
Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Nadomestilo plače
Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača.
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Kdaj delodajalec ni upravičen do povračila
* če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
* če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
* če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Kakšne obveznosti ima delodajalec?
* v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače
* ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju
* predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo
V katerih primerih mora delodajalec vrniti prejeta povračila?
* če delodajalec krši svoje obveznosti
* če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobeje)
Pozor! Delodajlec ne sme v obdobju prejemanja delnega povračila odpuščati delavcev
V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu.
Na kakšen način delodajalec uveljavlja povračila?
1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona za delavce napotene na čakanje pred uveljavitvijo zakona oziroma v 8 dneh od napotitve na čakanje)
2. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom
3. Oddaja zahtevka
III. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja
1. Temeljni dohodek
Veljavnost ukrepa: 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Upravičenec
Oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. 9. 2020 do uveljavitve zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 in sicer
* samozaposlen (zav. osnova 005),
* družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
* kmet (zavarovan po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2)
| status | temeljni dohodek |
| polno zavarovan, ki ne zaposluje | DA |
| polno zavarovan, ki zaposluje | DA |
| delno zavarovan | |
| – delni upokojenec | DA (sorazmerno) |
| – delno zaposlen | DA (sorazmerno) |
| – starševsko varstvo | DA |
| – popoldanski s.p. | NE |
Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
Do pomoči so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019.
Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020.
Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Višina
Izredna pomoč znaša 1.100 eur/mesec, 700 eur/mesec za samozaposlene v kulturi in 940 eur/mesec za kmete.
Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa.
Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena in višja sila).
Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).
Postopek
Oddaja vloge preko e-Davkov
| TD za mesec | predložitev izjave | nakazilo |
| Oktober | do 31.10.2020 | 10.11.2020 |
| November | do 30.11.2020 | 10.12.2020 |
| December | do 31.12.2020 | 10.01.2021 |
Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
Vračilo
1. Če je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
2. Neizpolnjevanje pogoja upada prihodkov – obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020. Pomoč je potrebno vrniti v roku 30 dni po vročitvi odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonske zamudne obresti.
Če upravičenec vrne temeljni dohodek in ni oddal vloge za delno povrnjen izgubljeni dohodek (karantena in višja sila), lahko vlogo odda v 30 dneh od vračila temeljnega dohodka. FURS izplača delno povrnjen izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.
2. Delno povrnjen izgubljeni dohodek za čas trajanje karantene in višje sile zaradi varstva otrok
Veljavnost ukrepa: 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Upravičenec
Upravičenec za delno povrnjen izgubljen dohodek , ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
* samozaposlen (zav. osnova 005),
* družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
* kmet (zavarovan po 17. člen ali 25/5 ZPIZ-2)
Višja sila: varstvo otroka zaradi zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Karantena: če je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ali če mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.
Višina povrnjenega izgubljenega dohodka
250 eur za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 eur za 10 dni, 500 eur za 20 dni in 750 eur v enem mesecu.
Dohodek se ne izplača, če je zavezanec v istem obdobju upravičen do prejema temeljnega dohodka.
Delno povrnjen izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).
Način uveljavljanja
Vloga oddana preko e-Davkov v 30 dneh po odrejeni karanteni ali razlogu za višjo silo in najkasneje do 31. 12. 2020. Nakazilo se izvede do 10. v mesecu za vloge oddane v preteklem mesecu.
IV. Ostalo
1. Odsotnost z dela brez obiska zdravnika
Veljavnost ukrepa: do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, največ 1x v koledarskem letu.
Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
Višina nadomestila delavcu: 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Povračilo delodajalcu: nadomestilo krije ZZZS. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesecu po preteku ukrepa.
2. Testiranje delavcev
Veljavnost ukrepa: do 30. 6. 2021 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Če delodajalec napoti delavca na testiranje, se plačilo delodajalca ne šteje za boniteto delavca.
Vlada je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in ga objavila v Uradnem lisit RS št. 159/20. Odlok bo pričel veljati 6. novembra.
Po novem lahko svoja vrata odprejo:
– prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo tehnično blago,
– specializirane otroške trgovine,
– specializirane prodajalne za prodajo motornih vozil in koles,
– prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo pohištvo,
– storitve pedikure ter
– storitve na področju fotografske dejavnosti, fotokopirnice, urarstvo in zlatarstvo.
Število oseb v zaprtih javnih prostorih se omeji na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov.
Trgovski centri morajo zagotavljati 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru, hkrati pa je potrebno upoštevati tudi omejitev 30 kvadratnih metrov na posamezno trgovino v sklopu trgovskega centra in imeti ločen vhod in izhod za stranke.
Upoštevanje teh pogojev zagotovi upravljavec trgovskega centra oziroma odgovorna oseba posamezne trgovine.
Ponudba ter prodaja blaga in storitev potrošnikom je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
Odgovornost delodajalcev je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo in zagotovijo spoštovanje navodil.
Pri izvajanju nadzora nad pogoji iz tega odloka ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov ter prepovedati opravljanje dejavnosti.
Več o odloku si lahko preberete TUKAJ.
Katera dela so dovoljena od 1. novembra dalje, si lahko preberete TUKAJ
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) poziva samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi k prevzemu brezplačnih zaščitnih mask. Te bodo prijaviteljem, tako članom kot nečlanom OZS, na voljo na 62 območnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji.
Zaščitne maske lahko prejmejo samozaposleni ter mikro podjetja z enim do največ štirimi zaposlenimi.
Javni poziv je objavljen na spletni strani www.ozs.si/maske.
Poziv je odprt do 15. 11. 2020 oz. do razdelitev vseh razpoložljivih zaščitnih mask.
Na poziv se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v javnem pozivu.
Na poziv se lahko prijavijo:
1. Samozaposleni, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 15.Ostali pogoji, ki jih morate izpolnjevati:
1. Prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega
prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in
na dan 24. 10. 2020 ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 in nasl).
4. Prijavitelj nima registrirane glavne dejavnosti:
• ribištvo in akvakultura,
• primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov;
• predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, v primerih:
o kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki
so kupljeni od primarnih proizvajalcev, ali jih je na trg dalo zadevno podjetje;
o kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne
proizvajalce.
Postopek razdeljevanja zaščitnih mask
Upravičencem se odobrijo le pravočasno oddane in popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo. Vloge se bodo oddale prek spletne strani www.ozs.si/maske. Upravičenec bo prevzel zaščitne maske osebno na tisti območni obrtno-podjetniški zbornici, na območju katere ima sedež podjetja. Seznam območnih zbornic je prav tako objavljen na spletni strani https://www.ozs.si/ooz.
