Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale

Šaranovičeva 21cVir, 1230 Domžale, Slovenija
Pon in Pet: 9.00 – 12.00 Sreda: 13.00 – 17.00

 

Image by jcomp on Freepik

 

Premier Golob sporočil: 14. avgust bo dela prost dan in “dan solidarnosti”

Danes je začela veljati novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je bila objavljena včeraj v Ur. l. RS, št. 88/2023, ki v  13.b členu  kot začasni ukrep na področju dela prostih dni določeno, da se ne glede na 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, v letu 2023 določi 14. avgust kot dela prosti dan. Iz tega je moč najprej zaključiti, da ta solidarnostni dan velja le v letošnjem letu, ne pa tudi v bodoče.

Gospodarstvo je sicer predlagalo, naj bo 14. avgust 2023 delovni dan, izkupiček pa se nameni v solidarnostni sklad za poplavljene, toda tak predlog ni bil sprejet. Skoraj zagotovo pa je moč pričakovati, da bo enkrat v prihodnje kak delovni dan namenjen tudi za namene odprave posledic poplav po principu kot je bil včasih obvezen en delovni dan za Kosovo oz. nerazvite republike v YU.

Za ta dan odsotnosti dne 14. 8. 2023 je delodajalec skladno z 2. odst. 137. člena dolžan v svoje breme (predlog delodajalcev je bil, da naj bremeni državo) izplačati nadomestilo plače, podobno kot to velja sicer za praznike in dela proste dneve, ob predpostavki, da iz letnega koledarja izhaja, da je to sicer običajno delovni dan. V primeru, da bi delodajalec imel svoje poslovanje urejeno na način, da traja delovni teden zaposlenih od torka do nedelje, ponedeljek pa je nedelovni dan, zanj uvedba »solidarnostnega ponedeljka« 14.8.2023 ne igra popolnoma nikakršne vloge.

Ali delodajalec lahko delavcu omeji pravico do prostega dneva ?
Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1 v 166. členu (odsotnost z dela zaradi praznovanja) določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.
Še bolj pomembna pa je določba drugega odst. tega člena iz katere izhaja, da se omenjena pravica delavca do odsotnosti z dela lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.
Malo dodatnega dvoma je včeraj zvečer povzročil minister za finance g. K. Boštjančič, ki je na TV povedal, da delavci sicer lahko delajo (ne le v kritični infrastrukturi), da pa bodo delodajalca stali več, ker bo moral plačati dodatek za delo na dela prosti dan! To je seveda logično, ker za delo na praznike in dela proste dneve delavcu pripada ustrezen dodatek, po KPOP npr. v višini 50%. Bolj me je presenetilo, da je jasno in nedvoumno ter brez zadržkov pojasnil, da delavci lahko delajo.

Včeraj so mi na MDDSZ obljubili, da bodo glede tega dali posebno obvestilo, pa zaenkrat tega še ni, zato najbrž obstaja kako razhajanje pri razlagi, zato prosim tudi to moje pojasnilo plasirajte naprej s povdarjenim zadržkom, da utegne kdo tudi drugače razlagati, npr. inšpektor.

V primeru, da je evidentno, da se delavci z delom v ponedeljek 14. 8. 2023 strinjajo, predlagam, da si delodajalec pridobi njihovo pisno soglasje, pri eventuelnem obisku inšpektorja (osebno sicer zelo dvomim, da bi kak inšpektor obiskal delodajalca po uradni dolžnosti ravno na ta dan), pa naj se delodajalec poleg strinjanja delavcev, da delajo, sklicuje predvsem na drugi odstavek 166. člena ZDR-1 (in ne na izjave ministra za finance oz. v skrajni fazi tudi to ni izključeno, če bi se zadeva zakomplicirala.) Delavci, ki bodo delali na ta dan, ki ima status dela prostega dne, so seveda upravičeni do ustreznega dodatka, katerega višina je določena bodisi v zavezujoči, bodisi v primerljivi kolektivni pogodbi.

V kolikor pa se delavci z delom na dan 14. 8. 2023ne bi strinjali, potem bi delodajalcu odsvetoval vztrajanje pri poslovanju oz. v kolikor bi le posamezen delavec nasprotoval delovni obveznosti na ta dela prosti dan, potem odsvetujem njegovo procesiranje v smeri kake kršitve delovnih obveznosti. V primeru sodnega spora bi bilo namreč dokazno breme za dokazovanje okoliščin iz 2. odst. 166. člena, na podlagi kateri lahko delavcu omeji pravico do odsotnosti z dela na dela prosti dan, na delodajalcu.

V nadaljevanju sem obdelal večino vprašanj, ki ste mi jih posredovali iz OOZ, povečini se nanašajo na delo gostincev, med katerimi nekateri imajo ob ponedeljkih svoje lokale odprte, nekateri pa ne, ostala vprašanja se pa nanašajo na poslovanje frizerskih ipd. salonov. Pošteno povedano sem kar malo presenečen, ker se je na moje včerajšnje povabilo, da zastavite vprašanja, odzvalo le nekaj OOZ-jev !

Vprašanje: Ali drži, da če bodo naši zaposleni v ponedeljek vseeno delali, jim bomo morali plačo obračunati kot delo za praznike, pripadajo jim tudi dodatki za praznike oziroma dela proste dni?
Odgovor: drži, »solidarnostni ponedeljek« 14. 8. 2023 se sicer ne šteje kot praznik, ampak kot dela prost dan; status tega ponedeljka je enak statusu kot ga ima vsako leto Velikonočni ponedeljek. Delavci, ki delajo so seveda upravičeni do ustreznega dodatka, v višini, ki je določena s kolektivno pogodbo, bodisi zavezujočo, bodisi primerljivo.

Vprašanje: Ali lahko delodajalec zahteva, da delavci pridejo delati?
Odgovor: načeloma ne, oz. izjemoma skladno z 2. odst. 166. člena ZDR-1, toda treba se je zavedat, da je dokazno breme v primeru sodnega spora na delodajalcu. Glejte moje uvodno pojasnilo zgoraj, v katerem sem pojasnil kako v primeru, če se delavec z delom strinja in kako če se ne strinja.

Vprašanje: Kakšen dodatek mora obračunati delodajalec, če ga ne zavezuje nobena KP?
Odgovor: če delodajalca ne zavezuje nobena KP, naj najprej preveri katera KP bi bila zanj primerljiva in naj uporabi določbe takšne primerljive KP za določitev višine tega dodatka; za delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost po Uredbi o obrtnih dejavnostih in Listi dejavnosti, ki se po Obrtnem zakonu običajno opravljajo na obrtni način,
je kot primerljiva vsekakor nova KP za obrt in podjetništvo.

Vprašanje:Ali so katere dejavnosti izvzete od zaprtja? Kdo lahko dela (samo lastniki, zaposleni)? Vprašanje: mene največ sprašujejo, ali morajo biti obvezno zaprti in če obstajajo izjeme. Na primer optik je povedal, da so bili med korono glede na njihovo dejavnost lahko odprti. Kako sedaj? Kako je pri gostincih?
Odgovor: ni mi znano, da bi za kakšne dejavnosti zasebnega sektorja veljala kaka posebna izjema, razen za trgovinsko dejavnost, v kateri so izjeme pod katerimi je dopustno delo ob nedeljah in praznikih, opredeljene v Zakonu o trgovini in Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine. Za dejavnosti kritične infrastrukture (sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov), pa se menda za danes pričakuje odredba o obveznem poslovanju na dan 14.8.2023.

Vprašanje: Kako je s trgovinami? So majhne trgovine lahko odprte v skladu z zakonom o trgovini ali ne?
Odgovor: Male prodajalne lahko nemoteno in pod enakimi pogoji kot običajno poslujejo tudi na dan 14.8.2023, skladno z Zakonom o trgovini in KP dejavnosti trgovine.

Za ostale trgovine pa velja odredba poveljnika Civilne zaščite RS, Srečka Šestana, ki je dne 5.8.2023 izdal Odredbo za možnost odprtja prodajaln, št. 843-71/2023-48 – DGZR. Zato prilagamo pojasnilo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport glede izredne izjeme pri določitvi obratovalnega časa prodajaln:
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Odredba je bila izdana na podlagi 85. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg in 117/22), ki poveljniku Civilne zaščite daje posebna pooblastila v času intervencije. Z Odredbo se določa: » Zaradi nujnih potreb za zaščito ljudi, premoženja, živali in okolja, fizičnim in pravnim osebam, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, do preklica odrejam možnost odprtja prodajaln, v katerih se prodajajo živila, tehnično blago in otroška oprema, ne glede na določbe zakona, ki ureja trgovino, tudi ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.«

Odredba velja od 5.8 2023 do preklica in velja za celotno državo. Vendar glede na Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami to velja samo za čas intervencije. Trenutno nimamo informacije do kdaj naj bi trajala intervencija po poplavah. Vsekakor bo javnost o tem pravočasno obveščena.

Odredba poveljnika Civilne zaščite sektorju trgovine torej omogoča možnost odprtja prodajaln, v katerih se prodajajo živila, tehnično blago in otroška oprema tudi ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih, vendar pa Odredba ne posega v določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.

Državni zbor RS je na včerajšnji seji z novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ponedeljek, 14.8.2023, določil kot dela prost dan. Zaradi navedene Odredbe so posledično prodajalne, v katerih se prodajajo živila, tehnično blago in otroška oprema, lahko odprte tudi v ponedeljek 14.8.2023.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Vprašanje: Prosimo za pojasnilo glede delovanja gostiln 14.8.2023. Praviloma imajo gostilne prijavljen delovni čas in so v večini odprte na dneve praznikov in dela proste dni. Kako naj sedaj ravnajo v ponedeljek, 14.8. ko je prosti dan? Ali so na ta dan lahko odprti? Ali si za ta termin rabijo pridobiti kakšno posebno dovoljenje od občine, kjer imajo prijavljen delovni čas? Lahko delajo z delavci, ki so redno zaposleni? Ali so tu kakšne omejitve zaradi izredno določenega dneva? Sprašujem za območja, ki niso bila prizadeta. Kaj povedati članom?

Odgovor: Če ima gostilna ob ponedeljkih prijavljen obratovalni čas in z morebitnimi zaposlenimi v pogodbah o zaposlitvi ponedeljek opredeljen kot delovni dan, gostilna lahko normalno obratuje in tudi delavci lahko normalno delajo, so pa zaposleni upravičeni do ustreznega dodatka za delo na praznik, skladno z določbami zavezujoče ali primerljive kolektivne pogodbe.

Vprašanje: ali se potem 14.8. upošteva kot praznik ali se lahko delavcem odredi na ta dan dopust?
Odgovor: . Delodajalec delavcu za dan 14. 8. 2023 nikakor ne sme odrediti delavcu dopusta.

Ta dan 14. 8. 2023 se ne šteje kot praznik, ampak kot dela prost dan; »solidarnostni ponedeljek« 14. 8. 2023 ima podoben status kot ga ima vsako leto Velikonočni ponedeljek, po drugi strani pa tudi enak status kot praznik, npr. 15.8.2023

Vprašanje: Ali bo država krila stroške tistim, ki gredo dejansko pomagat čistit in kako?
Odgovor: nadomestilo plače za vse zaposlene, tako tiste, ki bodo šli dne 14. 8. 2023 pomagat poplavljencem kot tistim, ki bodo pomagali zgolj v mislih od doma (ali pa iz morja) bremeni delodajalca; država na žalost teh stroškov delodajalcu ne bo refundirala. Bo pa država povrnila delodajalcem nadomestilo plače za tiste zaposlene, ki bodo do največ 7 delovnih kot prostovoljci pomagali pri odpravljanju posledic poplav. Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti z dela na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

Vprašanje: Lepo prosim za informacijo kako je s poslovanjem gostinskih obratov v ponedeljek, 14.8.2023? Gostinec na Velikonočni ponedeljek posluje, za kar ima tudi soglasje občine. Ali lahko tudi v ponedeljek 14.8. pod enakimi pogoji?

Odgovor: Predpostavljam, da je ponedeljek običajen obratovalni čas gostinca in imajo njegovi zaposleni v pogodbi o zaposlitvi delovni teden opredeljen na način, da vanj sodi tudi ponedeljek. Delavci za delo na Velikonočni ponedeljek, ki je dela prosti dan podobno kot bo sedaj 14. avgust, dobijo ustrezen dodatek pri plači in enako naj se sedaj ovrednoti delo na dan 14.8.2023

Pripravil dne 11. 8. 2023
Dušan Bavec

“Dan solidarnosti” je odziv na številne izjemne pobude in predloge, ki so jih ljudje delili z vlado. Premier Golob je v videoposnetku na Instagramu razložil: “14. avgust bo dan, ko bomo stopili skupaj kot eno, ko bomo vsak po svojih močeh prispevali k okrevanju prizadetih krajev. S tem bomo pokazali, da niso sami, da smo z njimi.”

Vlada se je že aktivno lotila ukrepov za obvladovanje posledic poplav. Mednarodna pomoč je že prispela z vsem, kar je potrebno za obnovitev in okrevanje. Helikopterji, vojaki in oskrba so že na terenu, da pomagajo prizadetim in ponovno vzpostavijo komunikacijske poti.

Slovenija je vedno izkazovala trdno vez med svojimi prebivalci in občutkom pripadnosti skupnosti. “Dan solidarnosti” je priložnost, da se ta duh še poglobi, ko bomo kot država pokazali svojo enotnost in podporo tistim, ki so bili najbolj prizadeti. Nenazadnje pa bo ta dan tudi spodbuda za prihodnje situacije, ko bomo znova potrebovali solidarnost in skupno delovanje.

“14. avgusta se bomo zedinili kot družba, da skupaj stopimo naproti boljši prihodnosti. “Dan solidarnosti” ne bo le dan dela prost dan, temveč tudi dan enotnosti, sočutja in upanja za vse prizadete. Naša skupna moč bo zagotovila, da se bomo povzpeli iz težkih trenutkov, saj smo ena skupnost, ki si stoji ob strani.” je povedal premier.