Marca lani je Državni zbor sprejel nov zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je začel veljati 1. januarja letos. Ta zakon je odpravil določbo, ki je omogočala, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, napotene v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.

Zaradi te spremembe so se stroški dela zvišali, neto prejemki zaposlenih, napotenih v tujino, pa so se zmanjšali. Delodajalci so upali na državne ukrepe, a je ministrstvo za finance ocenilo, da bodo učinki spremembe manjši od pričakovanih. Medtem ko so podjetja napovedovala 20- do 30-odstotni dvig stroškov plač, je ministrstvo ocenilo, da se bo strošek dela povišal za povprečno 7.700 evrov letno.

Ministrstvo ni sprejelo nobenih ukrepov, in sistem je začel veljati s 1. januarjem. Prvi predlog davčne reforme, ki je zdaj v javni razpravi, ne vsebuje rešitve za izziv izvoznikov storitev. Predlog predvideva le ukinitev posebne davčne obravnave za javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino.

Predsednik Štajerske gospodarske zbornice, Albert Kekec, je izpostavil, da podjetja poročajo o 30-odstotnem povečanju stroškov dela in izgubah zaradi sprememb čezmejnega opravljanja storitev. Kritiziral je zakon kot nepremišljen in brez ustrezne ekonomske analize. Pozval je k izenačitvi napotenih delavcev v gospodarstvu z javnimi uslužbenci glede dohodninskih olajšav.

Nova ureditev naj bi najbolj prizadela gradbeno panogo in tehnične storitve, kot sta inštalacija in montaža, kar bi vplivalo na približno 2.500 podjetij in 27.000 delavcev. Kekec je poudaril, da sosednje države, kot sta Avstrija in Hrvaška, izvoz storitev spodbujajo z davčnimi olajšavami.

Nekatera podjetja na Štajerskem že selijo svojo dejavnost v tujino. Med njimi je mariborski Elektro Hanza, ki že ima podjetja v Nemčiji in na Hrvaškem. Direktor Donald Keranović je pojasnil, da so stroški dela v Sloveniji narasli med 25 in 29 odstotkov, kar je za podjetje nevzdržno.

Podobno razmišlja tudi podjetje Novos s Ptuja, ki zaposluje okoli 30 ljudi. Direktor Robert Novoselnik je poudaril, da so stroški dela narasli za vsaj 30 odstotkov, kar vodi v razmislek o selitvi na Hrvaško ali v Avstrijo. Podjetja iz drugih držav, kot so nemška in francoska, zdaj pridobivajo posle, ker so slovenska podjetja postala predraga.

Podjetje Pipe Tech se prav tako sooča z večjimi stroški dela, kar je vodilo do odpovedi nekaterih zaposlenih. Direktor Davorin Tušek je izpostavil, da so terenski delavci začeli odhajati zaradi nezmožnosti podjetja, da jim zagotovi višje plače.

Podjetja upajo, da bo vlada sprejela davčno reformo, ki bo olajšala njihovo poslovanje in omogočila konkurenčnost na tujih trgih. V nasprotnem primeru bodo prisiljena seliti svoje dejavnosti v tujino, kar bo imelo dolgoročne negativne posledice za slovensko gospodarstvo.