Pred časom je član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko in hkrati imetnik “popoldanskega s.p.”, prejel odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Kot delovni invalid III. kategorije je pridobil pravico do dela s polovičnim delovnim časom 20 ur tedensko, za preostale ure pa naj bi prejemal delno nadomestilo. Pri tem sta se pojavili dve pomembni vprašanji:
- Ali se mora zaradi določbe 13. člena ZPIZ-2 vključiti v zavarovanje iz naslova s.p.-ja za preostalih 20 ur?
- Ali lahko obdrži “popoldanski s.p.” in plačuje pavšalne prispevke, če bo zavarovan le 20 ur tedensko iz delovnega razmerja?

Pojasnila glede “popoldanskega s.p.”
Za status “popoldanskega s.p.” je pogoj, da je oseba že vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi podlagi s polnim zavarovalnim časom 40 ur tedensko. Prednost ima zavarovanje iz delovnega razmerja (14. člen ZPIZ-2) pred zavarovanjem iz naslova s.p. (15. člen ZPIZ-2).
Prednostno zavarovanje
- člen ZPIZ-2 določa, da se oseba, ki izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, obvezno zavaruje po podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi. Če je zavarovanec po prednostni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, se mora do polnega časa zavarovati po drugih podlagah.
Praktični primeri
Če je nekdo zaposlen za polni delovni čas (14. člen), ima s.p. (15. člen), je lastnik d.o.o. (16. člen) in opravlja kmetijsko dejavnost (17. člen), ne more prosto izbirati podlage za zavarovanje. Prednostna podlaga je določena zakonsko.
Posebni primeri zavarovanja
“Popoldanski s.p.” se uvršča med posebne primere zavarovanja. Oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2, se mora obvezno zavarovati za invalidnost in smrt zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pavšalni prispevki za PIZ trenutno znašajo 46,28 €, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa 46,87 €.
Primer delovnega invalida
Delovni invalid, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in ima priznano pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, je v obvezno zavarovanje še vedno vključen za polni delovni čas 40 ur na teden. Tako lahko obdrži “popoldanski s.p.” in plačuje pavšalne prispevke.
Ob sprejetju novega pokojninskega zakona ZPIZ-3 se lahko situacija spremeni. Trenutno je nelogično, da država prizna pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in izplačuje nadomestilo za invalidnost, hkrati pa zavarovanec obdrži “popoldanski s.p.”, ki zahteva dodaten delovni angažma.
Primer delovnega invalida, ki ima “popoldanski s.p.”, je zanimiv zaradi pravnih določil ZPIZ-2. Invalid, ki dela s krajšim delovnim časom in prejema nadomestilo, lahko obdrži “popoldanski s.p.” in plačuje pavšalne prispevke, saj je še vedno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni čas.
Vir: OZS