Število spletnih goljufij v Sloveniji še naprej narašča, goljufi pa uporabljajo vedno bolj sofisticirane pristope, ki jih je težko prepoznati. Uprava kriminalistične policije je letos prejela približno 30 odstotkov več prijav spletnih goljufij kot v enakem obdobju lani. V večini primerov oškodovanci denarja ne dobijo nazaj, zato postaja kibernetska varnost ključna za zaščito potrošnikov.

Najpogostejši primeri spletnih prevar

Med najpogostejše oblike spletnih prevar spadajo:

• Nedobavljeni izdelki: Kupci plačajo vnaprej, vendar izdelka nikoli ne prejmejo.
• Investicijske goljufije: Prevaranti uporabljajo telefonske številke in komunikacijo v slovenskem jeziku, da prepričajo ljudi v lažne investicije.
• Ribarjenje bančnih podatkov: Goljufi z lažnimi e-sporočili ali spletnimi stranmi pridobivajo občutljive bančne informacije.

Napredek v tehnikah goljufov

Slovenski jezik za spletne goljufe ne predstavlja več ovire, kar povečuje verjetnost, da bodo žrtve Slovenci. Poleg tega goljufi uporabljajo napredne tehnike, kot so napadi DDoS (porazdeljeni napadi onemogočanja delovanja), ki preobremenijo spletne strani in jih s tem naredijo nedostopne.

Finančne posledice za žrtve

Kot opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), goljufi pogosto povzročijo velike finančne izgube. Poleg denarja na kreditnih karticah potrošniki pogosto izgubijo tudi celotne življenjske prihranke. V večini primerov oškodovanci denarja ne dobijo nazaj, saj goljufi hitro prenesejo ukradena sredstva v tujino.

Kako se podjetja lahko zaščitijo pred spletnimi prevarami?

Podjetja so pogosto cilj kibernetskih napadov, zato morajo nujno vzpostaviti učinkovite varnostne ukrepe za zaščito pred spletnimi goljufi. Tukaj je nekaj ključnih korakov, ki jih podjetja lahko sprejmejo za zmanjšanje tveganja:

1. Izobraževanje zaposlenih: Prvi korak v obrambi pred spletnimi goljufijami je izobraževanje zaposlenih o prepoznavi lažnih e-sporočil, sumljivih spletnih strani in socialnega inženiringa. Večina prevar uspe zaradi človeške napake, zato je ozaveščenost ključnega pomena.
2. Dvofaktorska avtentikacija (2FA): Uporaba dvofaktorske avtentikacije za dostop do ključnih sistemov in občutljivih podatkov je nujna. To zagotavlja dodatno plast zaščite v primeru, da goljufi pridobijo uporabniško ime in geslo.
3. Redno posodabljanje programske opreme: Programska oprema, ki ni redno posodobljena, lahko vsebuje varnostne ranljivosti, ki jih goljufi izkoristijo. Podjetja naj zagotavljajo sprotno nameščanje varnostnih popravkov.
4. Uporaba varnostnih orodij: Podjetja naj vlagajo v napredne varnostne rešitve, kot so požarni zidovi, antivirusna programska oprema in sistemi za odkrivanje vdorov (IDS). Ti sistemi lahko zaznajo in preprečijo napade, še preden povzročijo škodo.
5. Zavarovanje proti kibernetskim tveganjem: Podjetja lahko sklenejo zavarovanje proti kibernetskim tveganjem, ki jim v primeru napada omogoči pokritje finančne škode.
6. Redne varnostne preglede in simulacije napadov: Podjetja naj izvajajo redne varnostne preglede in testirajo svojo odpornost proti spletnim prevaram, vključno s simulacijami kibernetskih napadov, da prepoznajo morebitne šibkosti.

Sklep

Spletne goljufije postajajo vse bolj sofisticirane in povzročajo vse večje finančne izgube za podjetja in posameznike. Zato je ključnega pomena, da podjetja vzpostavijo celovite varnostne strategije, s katerimi bodo zaščitili svoje zaposlene in podatke pred spletnimi prevaranti. Pravočasni ukrepi in ozaveščenost lahko preprečijo ogromne finančne izgube.