Umetna inteligenca (UI) hitro spreminja zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo, vendar njen vpliv še vedno ni povsem izkoriščen. Zdaj že pomembno vpliva na zdravstvo, kjer je robotska kirurgija, ki je v Sloveniji prisotna od leta 2018, omogočila hitrejše operacije in krajše okrevanje. V ljubljanskem UKC so opravili več kot 1.500 posegov, a kljub tem dosežkom robotski posegi niso ustrezno financirani, kar omejuje širitev uporabe. Poleg tega UI pomaga tudi pri administrativnih nalogah in boljšem razporejanju kadrov v zdravstvu, kar je že prineslo prihranke.

V šolstvu se UI že odraža v poenostavitvi izdelave nalog, vendar šolski program ostaja zastarel, opozarja profesor Blaž Zupan. Slovenski učni načrti ne vključujejo dovolj znanj s področja algoritmičnega razmišljanja, kar bi bilo nujno, da bi dohiteli razvite države. Kljub nekaj projektom za vključevanje UI v šolstvo država še nima celovite strategije za njeno širšo implementacijo, kar Zupan označuje za nazadovanje.

Gospodarstvo že uporablja UI, vendar strah pred množičnimi odpuščanji ni utemeljen, pravi profesorica Tjaša Redek. Čeprav UI spreminja poklicno strukturo, večje spremembe na trgu dela ne bodo povzročile v kratkem. Ključna bo potreba po vseživljenjskem učenju in prilagoditvi kadrovskih potrebščin na nove tehnologije. Pomanjkanje usposobljenih kadrov je v Sloveniji sicer ena izmed glavnih ovir za uvajanje novih tehnologij.

Napovedi kažejo, da bi UI lahko prispevala k 26-odstotni rasti BDP do leta 2030, pri čemer je že danes v velikih podjetjih prisotna kot orodje za povečanje produktivnosti. Vendar pa se Slovenija in Evropa še vedno soočata z zaostankom za ZDA in Kitajsko, ki vlagata več v digitalizacijo.

V prihodnosti bo ključnega pomena, da Slovenija izkoristi priložnosti, ki jih ponuja UI, in začne hitro uvajati potrebne spremembe v šolstvu in gospodarstvu, sicer bo še naprej zaostajala za drugimi razvitimi državami.

VIR:N1

FOTO: Image by Freepik