V Evropski uniji delo po upokojitvi nadaljuje 13 % ljudi, medtem ko jih večina preneha delati v pol leta po prejemu prve pokojnine. V Sloveniji delež delovno aktivnih upokojencev znaša 8 %, kar je pod evropskim povprečjem. Največ delajo upokojenci v baltskih državah, zlasti v Estoniji (54,9 %). Glavni razlogi za nadaljevanje dela so užitek v delu, občutek produktivnosti ter finančna potreba. Slovenska zakonodaja omogoča kombinacijo dela in prejemanja pokojnine.
Raziskava o delovni sili EU-LFS za 2023 je pokazala, da lani v pol leta po prejetju prve pokojnine ni delalo 22,4 odstotka ljudi, 64,7 odstotka jih je prav v tem času prenehalo delati, 13 odstotkov pa je delo nadaljevalo, je razvidno iz objave Eurostata.
Med temi, ki so še naprej delali, jih je približno polovica nadaljevala delo kot prej, medtem ko je preostala polovica beležila spremembe pri delu, kot so sprememba zaposlitve, zaposlitev za manj ur ali delo v drugi zaposlitvi med zaključevanjem prve.
V Estoniji delo nadaljevala več kot polovica upokojencev
V baltskih državah veliko upokojencev po prejemu pokojnine še naprej dela, največ v Estoniji (54,9 %), Latviji (44,2 %) in Litvi (43,7 %). Slovenija je z 8 % med državami z najnižjim deležem, podobno kot Romunija (1,7 %) in Hrvaška (5 %).
Razlogi za delo po upokojitvi so najpogosteje užitek v delu (36,3 %), finančne potrebe (28,6 %) in socialna integracija. Na Danskem in Nizozemskem največ ljudi dela iz užitka, medtem ko na Cipru in Romuniji prevladujejo finančne potrebe.
Kateri so bili glavni razlogi za nadaljevanje dela v Sloveniji
V Sloveniji se večina upokojencev za nadaljevanje dela odloča zaradi uživanja v delu in občutka produktivnosti (45 %), medtem ko jih nekaj več kot 15 % delo nadaljuje zaradi finančnih potreb. Slovenska zakonodaja omogoča različne možnosti kombinacije dela in prejemanja pokojnine, tudi ob polni ali delni reaktivaciji, brez popolne odpovedi izplačilu pokojnine.
Vir: Forbes N1
Foto: FreePik