Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke. To je že peto znižanje po obratu denarne politike junija lani. Predsednica ECB Christine Lagarde je nakazala, da se bo trend zniževanja nadaljeval.
Nova raven obrestnih mer
Po zadnji odločitvi znaša depozitna obrestna mera 2,75 %, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja 2,90 %, medtem ko je obrestna mera za mejno posojanje pri 3,15 %. Te stopnje bodo začele veljati 5. februarja.
Inflacija in gospodarski obeti
ECB ocenjuje, da se inflacija umirja skladno s pričakovanji in bi se lahko v letu 2024 približala ciljni vrednosti dveh odstotkov. Decembra je letna inflacija dosegla 2,4 %. Kljub umirjanju cen centralna banka opozarja, da ostajajo pritiski iz notranjih dejavnikov, predvsem zaradi rasti plač.
Gospodarska aktivnost v evroobmočju ostaja šibka. Po podatkih Eurostata je bila gospodarska rast v letu 2023 le 0,7 %, zadnje trimesečje pa je prineslo stagnacijo. ECB pričakuje le rahlo izboljšanje v letu 2024, pri čemer opozarja na tveganja, kot so trgovinske napetosti in geopolitična negotovost.
Pričakovanja glede prihodnjih odločitev
ECB ne podaja trdnih napovedi glede prihodnjih potez, vendar analitiki pričakujejo, da bi lahko prišlo do novega znižanja že marca. Lagarde je poudarila, da se svet ECB zaveda smeri, v katero gre, a ostaja previden pri napovedih glede končne ravni obrestnih mer.
Na tokratnem zasedanju je Slovenijo zastopal namestnik guvernerja Primož Dolenc, saj Državni zbor še ni imenoval novega guvernerja po izteku mandata Boštjana Vasleta. Dolenc zaradi svojega statusa pri glasovanju o denarni politiki ni sodeloval.
VIR: 24ur
Foto: Freepik