Novi predlog zakona o gostinstvu, ki ga je vlada pripravila in bo o njem odločala ta teden, vzbuja številne pomisleke, zlasti med sobodajalci. Zakon predvideva stroge omejitve za kratkoročno oddajanje nepremičnin, kar je naletelo na ostro nasprotovanje deležnikov v turizmu, ki menijo, da so takšni ukrepi škodljivi in ne bodo privedli do želenih rezultatov.
Omejitve na kratkoročne najeme
Ključna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona, je omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni na leto, medtem ko je v enostanovanjskih stavbah ta omejitev postavljena na 150 dni. Zakonodajalec sicer omogoča lokalnim skupnostim, da te omejitve prilagodijo glede na specifične potrebe svojih območij, vendar pa ostaja dejstvo, da bo ukrep močno omejil dejavnost številnih zasebnih ponudnikov, predvsem sobodajalcev.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali so taki ukrepi res potrebni in ali bodo pripomogli k rešitvi stanovanjskih težav. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport trdi, da je rast kratkoročnega oddajanja nepremičnin, ki že vpliva na dostopnost stanovanj za stalne prebivalce, nujna za uravnoteženje trga. Vendar pa številni strokovnjaki, med njimi tudi predstavniki sobodajalcev, opozarjajo na to, da regulacija ne bo dosegla želenih učinkov, saj bo le majhen delež stanovanj dejansko prešel na dolgoročni najem.
Kritike sobodajalcev in njihov odgovor
Sobodajalci so že napovedali, da bodo predlog zakona izpodbijali na ustavnem sodišču. Zanje predstavlja zakon uničenje njihovih poslovnih modelov. Po njihovem mnenju bo zakon izbrisal kar 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev, kar pomeni izgubo več deset tisoč delovnih mest in ogrožanje preživetja številnih slovenskih družin, ki se preživljajo s to dejavnostjo. Zakonodaja je po njihovem mnenju preveč rigidna in ne upošteva specifičnosti posameznih regij ter lokalnih potrebščin.
Pomembno je tudi opozoriti, da mnogi sobodajalci niso bili vključeni v proces priprave zakona. Predsednica Združenja sobodajalcev, Katja Rezman, je izpostavila, da vlada ni upoštevala njihovih pomislekov in da so celo zbirali podpise pod peticijo za ponovno javno obravnavo zakona. Tako je njihov glas ostal brez ustreznega odziva, kar je še povečalo občutek, da so njihovi interesi ignorirani.
Učinki na turizem in lokalne skupnosti
Zakon tudi postavlja vprašanje, ali je pristop k regulaciji primeren. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi bilo bolje, če bi država pristopila k reševanju te problematike na lokalni ravni, saj so razmere v turizmu po Sloveniji zelo različne. Občine bi morale imeti možnost prilagajanja omejitev glede na specifične potrebe svojih območij, saj so ti trgi včasih popolnoma različni in zahtevajo specifične ukrepe.
Poleg tega se postavlja vprašanje, ali bo zakon resnično imel vpliv na cene stanovanj. Analize, ki jih je izvedlo ministrstvo, kažejo, da rast kratkoročnega najema spodbuja dvig cen, vendar številni sobodajalci menijo, da bo regulacija imela nasproten učinek – mnogi se ne bodo odločili za dolgoročni najem, saj so njihovi prostori preprosto neprilagojeni za trajno bivanje, kar bi povzročilo še večjo težavo za dostopnost cenovno dostopnih stanovanj.
Predlog zakona o gostinstvu, ki omejuje kratkoročne najeme, odpira številna vprašanja in je naletel na široko nasprotovanje med sobodajalci. Čeprav je vlada prepričana v nujnost regulacije, se zdi, da ni upoštevala realnih potreb in specifik, s katerimi se srečujejo številni ponudniki nastanitev. V prihodnosti bo ključnega pomena, da se najde ravnotežje med varovanjem javnega interesa in spoštovanjem pravice do zasebne lastnine ter podjetniške svobode. V nasprotnem primeru bi lahko posledice za slovenski turizem in gospodarsko preživetje mnogih posameznikov in družin bile dolgoročne in resne.
Vir: GOV.si
Foto: Image by Freepik