Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki bo pomembno prispeval k digitalizaciji slovenskega gospodarstva. Z njim se uvaja obvezna izmenjava e-računov med poslovnimi subjekti, kar pomeni korak naprej k poenostavljenemu, varnejšemu in okolju prijaznejšemu poslovanju.
Zakon začne veljati 1. januarja 2028, kar podjetjem omogoča dovolj časa za pripravo in prilagoditev novim zahtevam.

📊 Širša uporaba e-računov – od javnega do zasebnega sektorja

Uporaba e-računov v Sloveniji ni novost – proračunski uporabniki jih morajo uporabljati že od leta 2015, naročniki v postopkih javnega naročanja pa od leta 2019.
Rast uporabe je izjemna: število izdanih e-računov se je v obdobju 2015–2024 povečalo s 461.000 na skoraj 2,2 milijona, kar pomeni več kot 370-odstotno rast.
Raziskava iz leta 2022 kaže, da je e-račune že pošiljalo približno 60 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi – med njimi 57 % malih, 74 % srednjih in 86 % velikih podjetij.

Z letom 2028 pa bo obveznost postala splošna – vsi poslovni subjekti, vpisani v Poslovni register Slovenije, ter samostojni podjetniki bodo morali pri medsebojnem poslovanju uporabljati izključno strukturirane e-račune v XML obliki.
Papirni računi bodo še naprej dovoljeni le v poslovanju s potrošniki in tujimi podjetji.

👥 Brez sprememb za potrošnike

Za potrošnike se z novim zakonom ne bo spremenilo nič bistvenega. Še naprej bodo lahko prejemali račune v papirni obliki, razen če se bodo s podjetjem prostovoljno dogovorili za prejem e-računov.
Svoje soglasje bodo lahko kadarkoli preklicali, kar pomeni, da bodo imeli nadzor nad obliko in načinom prejemanja računov.

⚙️ Pozitivni učinki uvedbe e-računov

Digitalizacija računov prinaša številne prednosti:

• znižanje administrativnih stroškov in porabe papirja,

• manj napak pri ročnem vnosu podatkov,

• večjo preglednost in avtomatizacijo postopkov,

• varnejši prenos podatkov po preverjenih elektronskih poteh,

• ter prihranek časa in pozitivne učinke na okolje.

S tem Slovenija sledi evropskim trendom digitalnega poslovanja, ki povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva.

🔐 Načini izmenjave e-računov

Izmenjava e-računov bo potekala decentralizirano, prek varnih elektronskih poti, in sicer na štiri načine:

1. prek ponudnikov e-poti,

2. z uporabo lastnih sistemov za neposredno izmenjavo,

3. prek mednarodnega omrežja PEPPOL,

4. ali prek brezplačne aplikacije miniBlagajna – namenjene predvsem manjšim poslovnim subjektom.

Pomembno: pošiljanje računov po e-pošti ne bo več dovoljeno (razen v primeru pošiljanja potrošnikom).
Zakon se ne nanaša na poročanje e-računov FURS-u, saj ne spreminja sistema davčnega potrjevanja računov – sprememba se nanaša izključno na obliko in način izmenjave.

🌍 Slovenija v koraku z Evropo

Več držav EU je podobne sisteme že uvedlo: Italija (2019), Srbija (2023), medtem ko bodo Hrvaška, Belgija, Poljska in Francija to storile do leta 2026.
Kasneje bodo sledile tudi Nemčija, Slovaška, Estonija, Latvija in Španija.

Slovenska ureditev je pomemben korak pri pripravi na evropsko direktivo ViDA (VAT in the Digital Age), ki bo do leta 2030 uvedla obvezno poročanje in izmenjavo e-računov tudi za čezmejne transakcije.

🗂️ Kaj pa drugi e-dokumenti?

Zakon ne uvaja obvezne izmenjave drugih e-dokumentov, kot so naročilnice, dobavnice, opomini ali izpis odprtih postavk (e-IOP), določa pa standardizirane oblike in varne protokole, če se podjetja odločijo za njihovo elektronsko izmenjavo.

Vir: MF

Foto: Image by Freepik