Ena sama nesreča pri delu lahko podjetje stane več deset tisoč evrov. Ne zaradi odškodnine delavcu, temveč zaradi zahtevka Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki lahko od delodajalca zahteva povračilo vseh stroškov zdravljenja in nadomestila plače. Takšni zahtevki v praksi niso redkost, še posebej kadar se izkaže, da varnostni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni ali dokumentirani.

Zato je za podjetnike pomembno, da razumejo, kdaj lahko ZZZS uveljavlja regresni zahtevek in katere napake delodajalci najpogosteje naredijo v takšnih primerih.

Kdaj lahko ZZZS zahteva povračilo stroškov?

Pravna podlaga za regresne zahtevke izhaja predvsem iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ta določata, da mora delodajalec zagotoviti varno delovno okolje ter sprejeti vse potrebne preventivne ukrepe za preprečevanje poškodb pri delu.

Če se po nesreči izkaže, da je do poškodbe prišlo zaradi kršitve predpisov o varnosti pri delu, lahko ZZZS od delodajalca zahteva povračilo vseh stroškov, ki jih je imel zaradi zdravljenja poškodovanega delavca. Med te stroške sodijo zdravstvena oskrba in zdravljenje, rehabilitacija, nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo ter drugi stroški zdravstvenega zavarovanja. V praksi to pomeni, da lahko regresni zahtevek hitro doseže več deset tisoč evrov, pri hujših poškodbah pa tudi bistveno več.

Kazenska odgovornost delodajalca

Manj znano dejstvo je, da lahko v določenih primerih pride tudi do kazenske odgovornosti odgovorne osebe v podjetju. Kazenski zakonik namreč določa kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu.

Do kazenske odgovornosti lahko pride, če odgovorna oseba zavestno krši predpise o varnosti pri delu, ne zagotovi predpisanih zaščitnih ukrepov ali opusti dolžni nadzor nad varnostjo dela. Če zaradi takšnega ravnanja pride do hujše poškodbe ali celo smrti delavca, lahko sledijo tudi kazenski postopki proti odgovorni osebi v podjetju.

Primer iz sodne prakse

Sodna praksa kaže, da se regresni zahtevki pogosto nanašajo na pomanjkljivo organizacijo varnosti pri delu. V enem izmed primerov je delavec utrpel poškodbo na delovnem stroju, kjer ni bila zagotovljena ustrezna zaščita nevarnih delov stroja.

Inšpekcijski nadzor je ugotovil več nepravilnosti. Ocena tveganja ni bila posodobljena, delodajalec pa ni mogel dokazati, da je bil delavec ustrezno usposobljen za varno delo. ZZZS je zato od delodajalca zahteval povračilo stroškov zdravljenja in nadomestila plače. Sodišče je presodilo, da delodajalec ni dokazal, da je sprejel vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu, zato je moral zavodu povrniti nastale stroške.

Najpogostejše napake delodajalcev

Iz prakse nadzorov in sodnih postopkov izhaja, da regresni zahtevki pogosto izvirajo iz nekaj tipičnih napak, ki jih delodajalci pogosto podcenjujejo. Med najpogostejšimi so zastarela ali neustrezno pripravljena ocena tveganja, pomanjkljivo usposabljanje zaposlenih za varno delo, neustrezno dokumentiranje varnostnih postopkov, slab nadzor nad uporabo zaščitne opreme ter nepravilno ali prepozno ukrepanje ob nesreči pri delu.

Podjetja pogosto menijo, da imajo področje varnosti pri delu ustrezno urejeno, vendar se ob nesreči pokaže, da ključni dokumenti niso posodobljeni ali da postopki niso bili izvedeni na način, ki ga zahtevajo predpisi.

Zakaj je ključen jasen protokol ravnanja

Ko pride do poškodbe pri delu, je pomembno, da delodajalec ravna hitro, pravilno in predvsem dokumentirano. Napačen ali prepozen odziv lahko pozneje bistveno oteži dokazovanje, da je podjetje storilo vse, kar zahteva zakon.

Zato strokovnjaki s področja delovnega prava in varnosti pri delu poudarjajo, da bi moralo imeti vsako podjetje jasno določen protokol ravnanja ob nesreči pri delu. Ta naj vključuje vse ključne korake – od prve pomoči in zavarovanja kraja nesreče do pravilnega dokumentiranja dogodka ter sodelovanja z nadzornimi organi.

Zaključek

Poškodba pri delu je najprej vedno človeška in zdravstvena situacija, vendar lahko zelo hitro postane tudi resno pravno in finančno vprašanje za delodajalca. Če podjetje ne more dokazati, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti, lahko ZZZS zahteva povračilo vseh stroškov zdravljenja in nadomestil.

Del tveganja je mogoče obvladovati tudi s primerno zavarovalno zaščito. V praksi imajo številna podjetja že sklenjeno zavarovanje odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, kar lahko pokrije odškodninske zahtevke zaposlenih. Smiselno pa je preveriti tudi možnost dodatnega zavarovanja za primer regresnih zahtevkov, saj lahko takšna kritja delodajalcu pomagajo omejiti finančne posledice zahtevkov ZZZS.

Praktična podpora za delodajalce

V praksi se pogosto izkaže, da delodajalci šele po nesreči ugotovijo, da dokumentacija ali postopki niso bili ustrezno urejeni. Zato smo za vas pripravili pet praktičnih dokumentov za podjetja, ki želijo zmanjšati tveganje regresnih zahtevkov ZZZS:

• protokol ravnanja ob poškodbi pri delu
  • seznam najpogostejših napak delodajalcev in kako jih odpraviti
  • kontrolni list izjave o varnosti z oceno tveganja
  • seznam dokumentacije, ki jo običajno zahteva ZZZS s pojasnili najpogostejših napak
  • vzorec odgovora na regresni zahtevek ZZZS

Redni člani imajo pri nakupu 20 % popust, na voljo pa jim je tudi brezplačen uvodni strokovni posvet, kjer dobijo osnovne usmeritve glede pravilnega ravnanja ob poškodbi pri delu.

Več informacij in naročila  na info@b-koncept.si.