S 1. januarjem 2026 je začel veljati Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki uvaja novosti pri bolniških odsotnostih. Ena ključnih sprememb je uvedba poenotenih režimov gibanja med bolniškim staležem ter obvezna pisna navodila o ravnanju, s katerimi morajo biti seznanjeni tako zaposleni kot delodajalci.
Novi sistem uvaja jasnejša pravila glede gibanja in aktivnosti zaposlenih med bolniško odsotnostjo ter predvideva tudi sankcije v primeru kršitev.
Sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo
Po novem so določeni enotni režimi gibanja, ki opredeljujejo, kje se lahko zavarovanec giblje in katere aktivnosti lahko opravlja med bolniškim staležem.
Predvideni so naslednji režimi:
- Počitek na domu
- Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
- Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča
- Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča
- Nega
- Izolacija
- Odhod v tujino – odobri ga lahko izključno Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Režim gibanja določi zdravnik ob začetku bolniške odsotnosti ali ob morebitni spremembi zdravstvenega stanja. To je lahko osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.
Bolj jasna pravila in večja preglednost
Uvedba enotnih režimov pomeni pomemben korak k večji preglednosti in enotnemu odločanju zdravnikov po vsej Sloveniji. Zavarovanci morajo v času bolniške odsotnosti upoštevati navodila zdravnika in določeni režim gibanja, saj je namen bolniške odsotnosti predvsem zdravljenje in čim hitrejša vrnitev na delo.
V naslednjem koraku je predvidena tudi tehnična nadgradnja sistema, ki bo omogočila avtomatsko obveščanje:
- zavarovancev prek portala zVEM ali e-pošte,
- delodajalcev prek sistema SPOT.
Za zdaj zavarovanec navodila prejme po e-pošti, na portalu zVEM ali neposredno od zdravnika (tudi v tiskani obliki). Delodajalec lahko informacijo o režimu gibanja trenutno pridobi na zahtevo.
Sankcije ob kršitvi navodil
Zakon uvaja tudi jasnejše posledice za kršenje pravil med bolniško odsotnostjo.
Če zavarovanec krši predpisani režim:
- ob prvi kršitvi ZZZS izda odločbo in kršitev evidentira,
- ob ponovni kršitvi v petih letih lahko sledi odvzem neto nadomestila plače.
Posebej stroga pravila veljajo v primeru opravljanja pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo. V takem primeru zavarovanec takoj izgubi pravico do nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža (največ za 30 dni).
Kaj to pomeni za delodajalce?
Za podjetnike in delodajalce novi režimi pomenijo predvsem bolj jasna pravila glede ravnanja zaposlenih med bolniško odsotnostjo.
Ključne informacije za delodajalce:
- zaposleni morajo upoštevati režim gibanja, ki ga določi zdravnik,
- ob kršitvah lahko ZZZS uvede sankcije,
- v prihodnje bodo delodajalci o režimu gibanja samodejno obveščeni prek sistema SPOT.
Poenoteni režimi gibanja prinašajo večjo preglednost pri bolniških odsotnostih in jasnejša pravila za zaposlene ter delodajalce.
Podjetnikom priporočamo, da zaposlene seznanijo z novimi pravili ter jih opozorijo na pomen spoštovanja navodil zdravnika med bolniško odsotnostjo, saj lahko kršitve vplivajo tudi na pravico do nadomestila plače.
Vir: ZZZS