Na portalu eDemokracija je objavljen osnutek Zakona o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti. Javna obravnava poteka do 15. aprila 2026, zato lahko zainteresirana podjetja, organizacije in posamezniki do takrat podajo svoje pripombe.
Predlog zakona pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, njegov namen pa je vzpostaviti sistem, ki bo omogočal hitrejši in bolj usklajen odziv države ter Evropske unije ob krizah, ki lahko vplivajo na delovanje notranjega trga.
Zakaj je zakon potreben
Novi zakon predstavlja nacionalno podlago za izvajanje evropske zakonodaje na področju kriznega upravljanja na notranjem trgu EU. Med drugim omogoča izvajanje Uredbe (EU) 2024/2747, znane kot krovna uredba IMERA.
Cilj te evropske ureditve je zagotoviti, da tudi v času kriz – na primer ob pandemijah, večjih motnjah v dobavnih verigah ali drugih izrednih razmerah – notranji trg EU ostane čim bolj funkcionalen in da se preprečijo nepotrebne ovire pri pretoku blaga in storitev.
Kaj predvideva osnutek zakona
Osnutek zakona določa organizacijske in postopkovne mehanizme za upravljanje kriz na notranjem trgu. Med drugim ureja:
- upravljanje in koordinacijo kriznih ukrepov,
- sistem zgodnjega opozarjanja o incidentih, ki bi lahko vplivali na notranji trg,
- spremljanje dobavnih verig ključnih proizvodov in storitev,
- uporabo digitalnih orodij za obveščanje in koordinacijo,
- vzpostavitev nacionalne kontaktne točke za podjetja in potrošnike.
Predlog zakona določa tudi, da bo za koordinacijo z institucijami EU in drugimi državami članicami zadolžen centralni urad za zvezo pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo.
Spremljanje dobavnih verig in sodelovanje podjetij
Posebna pozornost je namenjena spremljanju dobavnih verig blaga in storitev, ki so ključnega pomena za delovanje gospodarstva.
V tako imenovanem previdnostnem načinu bi država lahko:
- vzpostavila zaupni seznam pomembnih gospodarskih subjektov,
- podjetja zaprosila za prostovoljne informacije o proizvodnih zmogljivostih, zalogah ali dobavnih omejitvah,
- spremljala ozka grla v dobavnih verigah.
Cilj takšnega zbiranja podatkov je, da lahko država in EU pravočasno ukrepata ter preprečita večje motnje na trgu.
Posebni postopki za pomembne proizvode
Osnutek zakona uvaja tudi nujne postopke za proizvode, pomembne v času krize, predvsem pri preverjanju njihove skladnosti in nadzoru trga.
To zadeva številna področja industrije, med drugim:
- gradbene proizvode,
- stroje in tlačno opremo,
- dvigala in varnostne komponente,
- radijsko in električno opremo,
- osebno varovalno opremo,
- naprave na plinasta goriva in drugo tehnično opremo.
Namen teh postopkov je zagotoviti, da se v kriznih razmerah ne ustavi dobava ključnih proizvodov, hkrati pa se ohranijo osnovni varnostni standardi.
Kaj to pomeni za podjetnike
Za podjetja zakon prinaša predvsem večjo pripravljenost države in EU na motnje v dobavnih verigah ter bolj usklajeno ukrepanje v kriznih razmerah.
Ključne informacije za podjetnike:
- država bo vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja na motnje na notranjem trgu,
- v določenih primerih bo lahko podjetja zaprosila za podatke o dobavnih verigah ali proizvodnih zmogljivostih,
- uvedeni bodo posebni postopki za hitro zagotavljanje ključnih proizvodov v času kriz.
Možnost sodelovanja v javni razpravi
Podjetniki, združenja in drugi deležniki lahko svoje predloge in pripombe na zakon oddajo prek portala eDemokracija.
Rok za oddajo pripomb je 15. april 2026.
Ker lahko zakon vpliva na delovanje podjetij v času kriz ali motenj na trgu, je priporočljivo, da gospodarski subjekti osnutek pregledajo in po potrebi sodelujejo v javni razpravi.
Vir: MGTŠ