Poletni vročinski valovi predstavljajo vse večji izziv za delodajalce. Visoke temperature lahko zmanjšajo delovno storilnost, povečajo tveganje za napake in nezgode ter ogrozijo zdravje zaposlenih. Delodajalci morate zato tudi v času vročine zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje ter pravočasno sprejeti ustrezne preventivne ukrepe.
Delodajalec mora zagotoviti varno delovno okolje
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec zagotavljati delovne razmere, ki ne ogrožajo varnosti in zdravja zaposlenih. To vključuje tudi obvladovanje tveganj zaradi visokih temperatur.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim določa, da mora delodajalec:
- zagotavljati temperaturo zraka, ki ustreza naravi dela in fizičnim obremenitvam zaposlenih;
- upoštevati zahteve slovenskih standardov za toplotno udobje;
- sprejeti ustrezne ukrepe ob vročinskih valovih.
Temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C, razen v delovnih prostorih, kjer so višje temperature posledica tehnološkega procesa.
Ocena tveganja mora vključevati tudi vročino
Delodajalci morate tveganja zaradi visokih temperatur vključiti v Izjavo o varnosti z oceno tveganja. V sodelovanju z izvajalcem medicine dela morate določiti organizacijske, tehnične in druge ukrepe za zmanjšanje tveganj.
Pomembno je, da so ukrepi načrtovani že pred nastopom vročinskega vala in ne šele, ko temperature dosežejo kritične vrednosti.
Kateri ukrepi so priporočljivi?
Če visoke temperature predstavljajo tveganje za zdravje zaposlenih, lahko uvedete različne organizacijske ukrepe, kot so:
- prerazporeditev delovnega časa v hladnejši del dneva;
- pogostejši in daljši odmori;
- zmanjšanje intenzivnosti fizično zahtevnega dela;
- skrajšanje delovnega časa, kadar je to mogoče;
- zagotavljanje brezplačnih brezalkoholnih napitkov;
- začasna prekinitev dela, če varnega dela ni mogoče zagotoviti.
Pri trajnejših težavah z visokimi temperaturami so priporočljive tudi tehnične rešitve, kot so klimatizacija, učinkovitejše prezračevanje in senčenje delovnih prostorov.
Posebna pravila za delo na prostem
Pri delu na prostem, zlasti v gradbeništvu, kmetijstvu, komunalnih dejavnostih in podobnih panogah, veljajo dodatne zahteve.
Če temperatura zraka preseže 30 °C, mora delodajalec zagotoviti:
- najmanj 15 minut odmora na vsaki 2 do 3 ure dela;
- brezplačne brezalkoholne napitke;
- možnost umika v senco ali drug primeren prostor med odmori;
- ustrezno zaščito pred sončnim sevanjem pri delu na neposrednem soncu.
Priporočila Inšpektorata za delo
Poleg zakonskih obveznosti Inšpektorat Republike Slovenije za delo priporoča tudi:
- naj temperatura v klimatiziranih prostorih ne bo več kot 7 °C nižja od zunanje;
- redno pitje vode oziroma napitkov z elektroliti;
- nošenje lahkih, svetlih in zračnih oblačil;
- izogibanje alkoholu ter težki in zelo začinjeni hrani;
- izvajanje najzahtevnejših del v zgodnjih jutranjih urah;
- organizacijo dela v paru pri zelo visokih temperaturah;
- prepoznavanje znakov vročinske izčrpanosti in vročinskega udara ter takojšnje ukrepanje.
Kaj to pomeni za delodajalce?
Vročina ni zgolj vprašanje udobja, temveč pomembno tveganje za varnost in zdravje pri delu. Delodajalci pravočasno preglejte svojo oceno tveganja, preverite ustreznost organizacijskih in tehničnih ukrepov ter zaposlene seznanite z varnim ravnanjem v času vročinskih valov. S pravočasnim ukrepanjem lahko zmanjšate tveganje za zdravstvene zaplete, poškodbe pri delu in motnje v delovnem procesu.
Vir: IRSD
Foto: OOZ Domžale