V Sloveniji so znova zaznane SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke ali druge družinske člane. Z neznane številke pošljejo sporočilo, da imajo novo telefonsko številko, ker so izgubili ali poškodovali telefon, nato pa žrtev skušajo prepričati v nakazilo denarja ali posredovanje finančnih podatkov.

Kako poteka prevara?

Goljufi želijo komunikacijo pogosto nadaljevati prek WhatsAppa, Viberja ali druge aplikacije. Nato ustvarijo občutek nujnosti in prosijo za pomoč, na primer za plačilo računa, nakup novega telefona ali nakup predplačniških oziroma darilnih kartic.

Pri tem izkoriščajo predvsem čustveni odziv in pripravljenost pomagati družinskemu članu.

Na kaj morajo biti pozorna podjetja?

Podobne tehnike socialnega inženiringa se pojavljajo tudi v poslovnem okolju. Napadalci lahko ciljajo na računovodstva, zaposlene in druge osebe z dostopom do finančnih podatkov ter poslovne komunikacije.

Po podatkih, predstavljenih na skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, pri katerih je skupna škoda presegla 167 milijonov evrov.

Med pogostimi oblikami so direktorske prevare, vrivanje v poslovno komunikacijo, zloraba e-bančnih računov in phishing napadi.

Kako se zaščititi?

Ob sumljivem sporočilu:

• ne odgovarjajte in ne nadaljujte komunikacije;
• identiteto pošiljatelja preverite po drugi, že znani telefonski številki;
• ne nakazujte denarja brez preverjanja;
• ne posredujte podatkov kartic, spletne banke, gesel ali drugih občutljivih podatkov;
• če ste denar že nakazali ali posredovali podatke, čim prej obvestite svojo banko.

Za podjetja je pomembno tudi, da zaposlene redno seznanjajo z načini spletnih goljufij in uvedejo postopke preverjanja nenavadnih zahtev za plačila ali spremembo bančnih podatkov.

Foto: OOZ Domžale