Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pripravil dodatna pojasnila za delodajalce in računovodske servise glede predčasnega zaključka bolniškega staleža, koriščenja letnega dopusta med bolniško odsotnostjo ter opravljanja dela v času bolniškega staleža. Pojasnila so pomembna predvsem za pravilno evidentiranje delovnega časa in obračun nadomestil plač.
Predčasna vrnitev na delo zahteva soglasje delodajalca
Če se delavčevo zdravstveno stanje izboljša in se želi vrniti na delo pred datumom, določenim z odločbo imenovanega zdravnika, nova odločba ni vedno potrebna. Predčasni zaključek bolniškega staleža je mogoč, če se s tem strinjajo:
- zavarovanec,
- delodajalec,
- osebni zdravnik, ki oceni, da zdravstveno stanje omogoča vrnitev na delo.
Delodajalec mora soglasje podati pisno, z dopisom ali po elektronski pošti. Na podlagi soglasij lahko osebni zdravnik predčasno zaključi bolniški stalež in izda eBOL z dejanskim datumom zaključka.
Enako velja, če želi delavec zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja delati več ur dnevno, kot je določeno z odločbo imenovanega zdravnika. Tudi v tem primeru sta potrebna soglasje delodajalca in ocena osebnega zdravnika.
Če delodajalec s predčasno vrnitvijo ali povečanjem dnevnega obsega dela ne soglaša, mora osebni zdravnik imenovanemu zdravniku poslati nov elektronski predlog z utemeljitvijo izboljšanja zdravstvenega stanja. Odločitev imenovanega zdravnika nato velja za naprej.
Pomembno za delodajalce: če delavec po predčasno zaključenem bolniškem staležu zaradi istega zdravstvenega razloga znova potrebuje bolniško odsotnost, se šteje, da gre za nov prvi dan zadržanosti od dela. Nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni je zato ponovno v breme delodajalca – ne glede na to, ali je delodajalec soglašal s predčasnim zaključkom.
Bolniški stalež in letni dopust se ne moreta prekrivati
ZZZS poudarja, da odobrenega bolniškega staleža ni dovoljeno zaključiti zgolj zato, da bi delavec lahko koristil letni dopust. O začasni nezmožnosti za delo se odloča glede na zdravstveno stanje, koriščenje dopusta pa ni razlog za spremembo odločbe.
Delavec v času odobrenega bolniškega staleža ne more koristiti letnega dopusta. Prav tako odhod v tujino zaradi dopusta med bolniško odsotnostjo ni dovoljen.
Odhod v drug kraj v Sloveniji je mogoč, če je skladen z navodili o ravnanju, določenimi v odločbi imenovanega zdravnika oziroma v elektronskem navodilu osebnega zdravnika.
Občasno delo med bolniško odsotnostjo ni dovoljeno
Delavec med bolniškim staležem, odobrenim z odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ne sme občasno opravljati pridobitnega dela pri delodajalcu, tudi če se vmes počuti bolje.
V skladu z ZDIUPZ lahko kršitev pomeni odvzem nadomestila. ZZZS lahko od zavarovanca zahteva vračilo neto nadomestila, do katerega bi bil upravičen v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, za obdobje od ugotovljene kršitve do zaključka bolniškega staleža, vendar največ za 30 dni.
Kaj če zdravstvena komisija bolniško odobri za nazaj?
ZZZS pojasnjuje tudi primer, ko delavec med čakanjem na odločitev zdravstvene komisije dejansko dela, komisija pa mu pozneje bolniški stalež prizna tudi za to obdobje.
Osebni zdravnik v takem primeru izda eBOL za celotno obdobje zadržanosti od dela, določeno z odločbama imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije. Obdobja dejanskega dela ne izloči.
Delodajalec pa mora za dneve, ko je delavec dejansko delal, obračunati in izplačati plačo, ne nadomestila. Za te dni ne sme zahtevati refundacije nadomestila pri ZZZS.
Za uveljavljanje refundacije mora pripraviti ločene obračune za posamezna obdobja dejanske zadržanosti od dela. Pri tem mora uporabiti pravilen delovni koledar in v opombi pojasniti razliko med obdobjem na eBOL in obdobjem posameznega obračuna, na primer z navedbo, da je delavec v določenem obdobju delal.
Foto: OOZ Domžale
Vir: ZDS