Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. V zadnjih dneh so banke zaznale več primerov klicev, katerih namen je pridobiti osebne ali bančne podatke posameznikov.

Takšne prevare so lahko posebej problematične tudi za podjetnike, saj lahko zloraba bančnih podatkov povzroči finančno škodo ali ogrozi poslovanje. Zato je pomembno, da podjetniki in zaposleni, ki upravljajo finančne transakcije, poznajo značilne znake tovrstnih prevar.

Kako potekajo telefonske prevare

Pri tovrstnih klicih se prevaranti pogosto predstavijo kot bančni uslužbenci in trdijo, da se je z vašim bančnim računom zgodilo nekaj nenavadnega.

Pogosto navajajo, da:

• je bila v vašem imenu zavrnjena vloga za kredit,

• so bili odprti novi bančni računi,

• so bile sklenjene kreditne pogodbe brez vaše vednosti.

S takšnimi trditvami želijo pri sogovorniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu, da bi ga prepričali v hitro ukrepanje.

V naslednjem koraku žrtve običajno pozovejo, naj zaradi »zaščite sredstev«:

• prenesejo denar na t. i. varni račun,

• odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih,

• ali posredujejo osebne in bančne podatke.

Pogosto pošljejo tudi obrazce po elektronski pošti, s katerimi skušajo pridobiti občutljive podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice.

Pomembno: banke takšnih zahtev ne postavljajo

Združenje bank Slovenije poudarja, da banke in hranilnice nikoli ne kličejo strank z zahtevami po posredovanju občutljivih podatkov ali prenosu sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.

Če prejmete takšen klic, gre skoraj zagotovo za poskus prevare.

Kako ravnati ob sumljivem klicu

Če prejmete klic, v katerem se nekdo predstavlja kot bančni uslužbenec in zahteva podatke ali prenos denarja:

• ne posredujte osebnih ali bančnih podatkov,

• ne izvajajte nobenih nakazil po navodilih klicatelja,

• klic takoj prekinite.

Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, je pomembno, da nemudoma kontaktirate svojo banko ali hranilnico in obvestite pristojne institucije, vključno z nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT.

Primer prevare

Za boljše razumevanje, kako potekajo takšni klici, je SI-CERT objavil tudi primer posnetka telefonske prevare, v kateri se prevarant predstavi kot uslužbenec Banka Slovenije in je na voljo tukaj.

Na kaj naj bodo podjetniki posebej pozorni

Telefonske prevare so lahko posebej nevarne za podjetja, kjer z bančnimi računi upravlja več oseb. Zato je priporočljivo, da podjetja:

• zaposlene seznanijo z najpogostejšimi oblikami prevar,

• uvedejo jasna pravila glede potrjevanja finančnih transakcij,

• pri nenavadnih zahtevah vedno preverijo informacije neposredno pri banki.

Večja previdnost in ozaveščenost sta ključni za preprečevanje finančnih zlorab in zaščito poslovanja.

Vir: ZBS