Upniki in dolžniki – Katere so nove uvedbe novosti, ki jih prinaša v osebni stečaj novela zakona?
Novela ZFPPIPP-H je bistveno vplivala na postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti, z namenom izboljšanja poplačila upnikov in varovanja pravic dolžnikov. Kljub prvotnemu vtisu, da so spremembe v korist upnikov, ni tako. Povzemam ključne novosti, ki vplivajo na položaj upnikov in spreminjajo nadzor nad dolžniki.
Prva sprememba se nanaša na prenos pristojnosti za prisilno izselitev dolžnika iz nepremičnine, ki predstavlja stečajno maso (395. člen ZFPPIPP). Pred novelo je bil upravitelj odgovoren za deložacijo, zdaj pa bo postopek vodil izvršitelj prek predloga za izvršbo. To omogoča dolžniku uporabo pravnih sredstev, vendar lahko podaljša izvršilni postopek in zmanjša vrednost nepremičnine.
V postopku osebnega stečaja lahko dolžnik predlaga tudi odpust obveznosti (399. člen ZFPPIPP). Spremembe poudarjajo, da se dolgu odpustijo obveznosti, ki jih dolžnik v času stečaja kljub prizadevanju ni mogel izpolniti. Novela uvaja večji poudarek na aktivnosti dolžnika, vendar ostaja vprašanje, kako bo ta zahteva uresničena v praksi, saj se nadzor izvaja še vedno prek upravitelja.
Ovire za odpust (399. člen ZFPPIPP) so ravnanja dolžnika, ki preprečujejo odpust obveznosti. Spremembe omogočajo, da dolžnik vloži nov predlog za odpust pred potekom desetih let, pod pogojem, da ni oviral prejšnjega stečajnega postopka. Sprememba je v korist dolžnikom, vendar bo za upnike pomenila dodatno delo. Zahtevo za odpust je mogoče zavrniti tudi zaradi nedoseženih 10 odstotkov poplačila terjatev, kar postavlja upnikom izziv v dokazovanju nezadostnega prizadevanja dolžnika.
Zloraba pravice do odpusta (399. člen ZFPPIPP) se zdaj presoja za obdobje petih let pred uvedbo stečaja. Poudarja se nedopustnost ravnanj dolžnika, ki niso v skladu z namenom postopka. Ključno vprašanje ostaja, kako bo sodna praksa presojala zadostno prizadevanje dolžnika v povezavi z nedoseženimi 10 odstotki poplačila.
Novela je prinesla skrajšanje preizkusne dobe na največ tri leta (400. člen ZFPPIPP). Sprememba lahko zmanjša sredstva za poplačilo upnikov, še posebej pri dolžnikih z višjimi prejemki. Kljub temu pa krajša preizkusna doba pomeni, da bodo upniki imeli manj časa za nadzor nad dolžnikovim poslovanjem med postopkom.
Pomembno je omeniti, da mnogi dolžniki niso pozorni na možnost ugovora skrajšanja preizkusne dobe v prehodnih določbah. Dolžnik in upravitelj imata rok dveh mesecev od uveljavitve novele, da zahtevata skrajšanje že določene preizkusne dobe v skladu s spremenjenimi pravili.
Kot zaključek se položaj dolžnika ni bistveno spremenil, spremembe pa so lahko v njegovem interesu. Zahteva po 10 % poplačilu sicer ostaja, vendar ne bo pogost razlog za zavrnitev odpusta. Zaradi krajše preizkusne dobe bodo upniki prisiljeni k večji aktivnosti, vendar se ne pričakuje bistvenega povečanja njihovega poplačila glede na predlagane spremembe.
Vir: OZS