Nov pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki z novim letom prepoveduje vgradnjo električnih bojlerjev in drugih električnih grelnih naprav (kot so IR-paneli in radiatorji), dviguje veliko prahu. Prepoved se ne nanaša samo na novogradnje, temveč tudi na prenovo in vzdrževanje obstoječih objektov, kar povzroča negotovost tako pri uporabnikih kot pri prodajalcih in monterjih.

Alternativa električnim bojlerjem:
Toplotne črpalke, ki bi lahko nadomestile električne bojlerje, niso primerne za manjša stanovanja, poleg tega pa predstavljajo velik finančni udarec. Električni bojler stane okoli 250–300 evrov, medtem ko manjša toplotna črpalka stane kar 1200 evrov. Tako se mnogi sprašujejo, kako bo pravilnik vplival na socialno ogrožene, saj bojlerji še vedno predstavljajo najcenejšo rešitev za ogrevanje sanitarne vode.

Težave pri izvajanju pravilnika:
Neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič opozarja, da bo izvedba tega pravilnika zelo zahtevna. Učinki bodo morda omejeni, saj bi se ogrevanje vode z električnimi bojlerji lahko racionaliziralo z uporabo časovnikov, ki bi omogočili delovanje bojlerja v času nizkih tarif, kar bi bilo poceni in učinkovito.

Kaj pravi pravilnik?
Pravilnik, ki je bil sprejet konec vlade Janeza Janše, prepoveduje uporabo električnih grelnih naprav, kot so bojlerji, IR-paneli in talno gretje (17. člen). S tem naj bi država zmanjšala porabo energije, predvsem tiste, ki je pridobljena iz fosilnih virov, ter spodbudila uporabo obnovljivih virov energije.

Neusklajenost z drugimi ukrepi:
Ministrstvo za okolje sicer trdi, da bi lahko uvedli izjemo, če se bojler v večstanovanjskem objektu pokvari, vendar ta možnost ni zapisana v pravilniku. Kljub temu pa se poraja vprašanje, zakaj država spodbuja uporabo električnih avtomobilov in subvencionira električna kolesa, ki porabijo precej več električne energije kot bojlerji, ki so še vedno priljubljeni v slovenskih gospodinjstvih.

VIR: 24ur

FOTO: Image by Freepik