Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so 4. 12. 2025 dosegli dogovor glede sprememb Uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Gre za pomemben premik k bolj izvedljivi ureditvi, ki ohranja visoke okoljske ambicije, obenem pa bistveno zmanjšuje administrativna bremena za kmete, lastnike gozdov in podjetja.

Uredba EUDR iz leta 2023 je postavila visoke standarde za preprečevanje globalnega krčenja gozdov, a priprave na izvajanje so razkrile številne izzive: od nesorazmernega administrativnega pritiska na manjše akterje do tveganj za motnje v dobavnih verigah in prehranski varnosti. Te težave je Slovenija izpostavljala že ob sprejemanju uredbe, predvsem v povezavi z omejitvami informacijskih sistemov in visoko kompleksnostjo izpolnjevanja obveznosti.

Oktobra je Evropska komisija predstavila ciljani paket poenostavitev, ki je bil med pogajanji — tudi na pobudo skupine držav, v kateri je dejavno sodelovala Slovenija — dodatno izpopolnjen. Končni dogovor prinaša ključne izboljšave, ki jih je Slovenija ves čas zagovarjala:

• Kasnejši začetek uporabe uredbe:
  – srednji in veliki operaterji do 30. decembra 2026,
  – mikro in mala podjetja do 30. junija 2027.

• Poenostavljen sistem skrbnega pregleda: izjavo predloži samo prvi operater, ki proizvod prvič vnese na trg EU.

• Manj obveznosti za ostale akterje v verigi: ti bodo morali hraniti le referenčno številko in jo posredovati naslednjemu subjektu v verigi, kar zadostuje za sledljivost.

• Enkratna poenostavljena izjava za mikro in male proizvajalce, če se bistveni podatki ne spreminjajo.

• Obveznost Komisije, da do aprila 2026 preveri nadaljnje možnosti poenostavitev in ukrepa, če so bremena še vedno previsoka.

• Izključitev izbranih tiskanih proizvodov z nizkim vplivom na krčenje gozdov (npr. knjige, časopisi, tiskane slike).

• Krepitev dialoga s strokovnjaki in deležniki v okviru večdeležniške platforme za zaščito svetovnih gozdov.

• Obvezno poročanje o večjih IT-motnjah, ki bi vplivale na delovanje informacijskega sistema.

V prihodnjih tednih bosta Svet EU in Evropski parlament izvedla formalni postopek sprejemanja dogovora.

Slovenija je tudi v teh pogajanjih poudarjala, da morajo biti okoljski cilji visoki, a hkrati uresničljivi. Pretirano zapletena pravila lahko v praksi postanejo ovira, še posebej v državah, kot je Slovenija, kjer majhna in razdrobljena posest ter velik delež gozdov pomenita občutljivost na administrativne in finančne pritiske.

Doseženi dogovor predstavlja pomemben korak naprej: združuje jasne okoljske ambicije z rešitvami, ki upoštevajo realne razmere na terenu ter varujejo male pridelovalce in gozdarske lastnike. Slovenija ostaja zavezana cilju ničelnega krčenja gozdov — na način, ki ohranja trajnost, izvedljivost in podporo ljudem, ki so od gozda in zemlje odvisni.