V Ljubljani je potekal strokovni posvet, namenjen obravnavi alkohola kot pomembnega javnozdravstvenega in družbenega izziva. Dogodek, ki sta ga organizirala Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, je združil več kot 110 udeležencev iz zdravstvenih organizacij, medicine dela, podjetij, nevladnih organizacij ter lokalnih skupnosti.

Osrednje sporočilo posveta je bilo jasno: alkohol ni zgolj vprašanje posameznika, temveč širši družbeni problem, ki vpliva na zdravje, varnost, delovno zmožnost in kakovost življenja v skupnosti. Namen srečanja je bil povezati različne deležnike ter oblikovati usmeritve za učinkovite preventivne in sistemske ukrepe na nacionalni in lokalni ravni.

Alkohol kot javnozdravstveni in družbeni izziv

V uvodnih nagovorih sta Vesna Marinko z Ministrstva za zdravje in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak z inštituta poudarili, da je odnos do alkohola globoko povezan z družbenimi normami in kulturo. Alkohol predstavlja pomemben dejavnik tveganja za številne bolezni, zasvojenost ter različne socialne in varnostne posledice.

Na posvetu je bilo izpostavljeno, da je Slovenija konec leta 2024 sprejela prvi celoviti dvoletni vladni program na področju alkohola, ki problematiko obravnava širše – z vidika zdravja, varnosti, delovnega okolja, zaščite ranljivih skupin in skupnosti. Ta program predstavlja pomemben okvir za dolgoročno in usklajeno delovanje.

Strokovnjaki Nacionalni inštitut za javno zdravje in drugih institucij so predstavili podatke o razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji ter poudarili pomen skupnostnih pristopov. Čeprav podatki kažejo nekatere spodbudne trende, denimo upad pitja med mladimi, ostaja zgodnje srečevanje z alkoholom resen izziv, kar zahteva aktivno vlogo družine, šole in lokalnega okolja.

Delovno okolje kot prostor preventive

Drugi del posveta je bil posvečen alkoholu na delovnem mestu. Strokovnjaki so opozorili na vpliv tveganega in škodljivega pitja na delazmožnost, varnost in produktivnost ter poudarili vlogo medicine dela pri zgodnjem prepoznavanju težav.

Posebej so bile predstavljene posodobljene smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki področje alkohola umeščajo v širši kontekst zdravja in varnosti pri delu. Poudarek je na sistemskem pristopu – torej na ustvarjanju podpornega delovnega okolja, kjer se težave prepoznajo pravočasno in kjer imajo zaposleni možnost ustrezne pomoči.

Razprava je pokazala, da politika ničelne tolerance do alkohola ni namenjena kaznovanju, temveč ustvarjanju varnejših in bolj zaupanja vrednih delovnih okolij.

Pot naprej: sodelovanje in sprememba kulture

Udeleženci posveta so se strinjali, da dolgoročnih sprememb ni mogoče doseči z enim ukrepom ali zgolj z delovanjem enega resorja. Ključna ostajata medresorsko sodelovanje ter povezovanje države, stroke, delodajalcev, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti.

Posvet je potrdil, da je za zmanjševanje škode zaradi alkohola potrebna tudi postopna sprememba družbenih norm in večja skupna odgovornost. Le z usklajenimi in trajnostnimi ukrepi je mogoče okrepiti zdravje, varnost in dobrobit tako v delovnem okolju kot v širši skupnosti.

Vir: MZ